O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 60)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zmaga Sončnega kralja nad francoskimi "parlementi" in Veliki brat v Versaillesu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 18.7.2019

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 28-29/2019V Evropi so v 15. in 16. stoletju vzniknila mesta, skupaj z njimi pa sta se širili obrt in trgovina. V družbi, v kateri je od srednjega veka prevladovalo naturalno gospodarstvo, se je kot menjalno sredstvo počasi uveljavljal denar. Meščanstvo si je izborilo sodelovanje pri vladarju in postalo njegov politični zaveznik pri prizadevanju, da bi zlomili moč fevdalcev. Zaradi razvoja novih vrst orožja in tehnik bojevanja je namesto stare fevdalne vojske v ospredje prihajala najemniška vojska poklicnih vojakov, ki jo je organiziral in financiral vladar. Da bi lahko pobral dovolj davkov, je potreboval močan uradniški aparat. Meščanstvo, najemniška vojska in uradniški aparat so slabili moč plemstva, ki je postajalo čedalje bolj odvisno od vladarja. Njegova oblast je postajala absolutna, neomejena. Zgled popolne absolutistične države konec 17. stoletja je bila Francija v času vladanja Ludvika XIV. (1638-1715, vladal 1643-1715).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Nasledstvena pravica kastiljskih žensk ali kdo je tu nor?

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.6.2019

Pravoznanstvo, Človekove pravice

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 21-22/2019V 15. stoletju se je spreminjala zgodovina. Končala se je stoletna vojna med Francijo in Anglijo; v Italiji se je iz Firenc v ostale dežele razmahnilo kulturno, umetniško, politično in znanstveno gibanje, znano pod imenom renesansa. Osmani so osvojili Konstantinopel, ki je bil še zadnji ostanek nekdaj velikega rimskega cesarstva. Katoliška cerkev je počasi drsela v krizo; v Španiji pa je močna ženska vladarica s soprogom uspela združiti dežele, izgnati Mavre in jude z Iberskega polotoka, osvojiti Granado in ekonomsko podpreti potovanje Krištofa Kolumba, pomorščaka iz Genove (1451-1506), proti novemu svetu. Ta izjemna ženska, pod katere vladavino je Španija postala najmočnejši igralec na evropskem parketu, je bila Izabela Kastiljska (1451-1504, vladala 1474-1504).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Novoveška inkvizicija proti reformaciji, znanosti in prostozidarstvu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 8.11.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2018Papeška inkvizicija, ki je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja, ni pustošila po Evropi samo v srednjem veku. Težko si predstavljamo, da je bil zloglasni lov na čarovnice pravzaprav novoveški izum. V novem veku pa so se pojavile še nove nevarnosti za cerkev: satan se je preoblekel v Martina Luthra, Galilea Galileja, Giordana Bruna in kasneje v člane prostozidarske bratovščine. Da bi ohranili "čistost" katoliške vere in obranili blagor papeštva, je Rimskokatoliška cerkev leta 1542 oživila in preuredila staro papeško inkvizicijo po vzoru španske inkvizicije in jo uradno poimenovala Sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije ali na kratko Sveti oficij. Bila je pomembno orodje protireformacije. Razen pravice do pomilostitve, ki je bila pridržana za papeža, je imel Sveti oficij skoraj neomejena pooblastila, vključno z zahtevo do podpore posvetnih oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravna subjektiviteta umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 43/2018Diskusije o prepovedi avtonomnega orožja, tj. orožja brez pomembnega nadzora človeka pri odločanju o napadu, pogosto vodijo k tematiki prevzemanja oblasti. To odstira ločeno in težavno vprašanje uporabe umetne inteligence (UI) na različnih nevojaških družbenih področjih, kjer prihaja do prikritih in manipulativnih načinov uporabe podatkov: v predstavniško demokracijo se z izkoriščanjem posameznikove "moralne" šibkosti in nenačelnosti, odvisnosti in psiholoških trikov vnašajo motnje, ki predstavljajo manipulacijo z volivci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 14.6.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 23/2018Skoraj petdesetletni, bolehni in tiranski angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je aprila 1540 silovito zaljubil v šestnajstletno angleško plemkinjo Katarino Howard (1523-1542, vladala od julija 1540 do novembra 1541) in jo poročil še istega leta. Mlada, neizobražena in neizkušena kraljica je ob impotentnem možu hitro našla ljubimca, zaradi česar jo je po približno letu in pol doletela ista usoda kot njeno sestrično Ano Boleyn (rojena med 1501 in 1507, umrla 1536, vladala od 1533 do 1536). Odsekali so ji glavo. Vendar Henrik ni umrl samski. Šesta in zadnja žena Katarina Parr (1512-1548, vladala od 1543 do 1547), ki je sicer le za las ušla obtožbi herezije, je kralja preživela, vendar le za eno leto. Po kraljevi smrti se je poročila s Thomasom Seymourjem (1508-1549), zanosila in umrla nekaj dni po porodu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 29.3.2018

Ostalo, Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 12-13/2018Veliko prelomnih dogodkov, ki so se zgodili v Angliji v 16. stoletju, je mogoče povezati z "ločitvijo" angleškega kralja Henrika VIII. Tudorja (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) od Katarine Aragonske (1485-1536, vladala od 1509 do 1533). Ena najbolj kontroverznih in tudi najgrših "ločitev" v zgodovini je imela posledice v hitri ločitvi Anglije od Rima, angleški reformaciji in nastanku protestantske anglikanske cerkve. Težko je verjeti, da je bil glavni vzrok za papeško izobčenje angleškega kralja in krvavi boj med katoliki in protestanti na Otoku kraljeva neizmerna strast do Anne Boleyn. Čeprav je ta kasneje izgubila glavo, Anglija zaradi nje nikoli več ni bila enaka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Poravnava Franca Jožefa z Madžari in nastanek Avstro-Ogrske

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.2.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5/2018Leto 2017 je poleg dvestoletnice zemljiškega katastra in tristoletnice rojstva Marije Terezije zaznamovala še ena habsburška obletnica, in sicer je februarja minilo sto petdeset let od nastanka dualistične monarhije Avstro-Ogrske. Nastala je pod cesarjem Francem Jožefom I. Habsburško-Lotarinškim (1830-1916, vladal od 1848 do 1916) in je obstajala vse do konca prve svetovne vojne. Državno tvorbo sta sestavljali dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem. Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Zaradi mejne reke Leithe sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi ogrski kralj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pragmatična sankcija

mag. Urška Klakočar Zupančič, 21.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 49-50/2017Marija Terezija Valburga Amalija Kristina Habsburška (1717-1780) se je na prestol povzpela na podlagi cesarskega dekreta, imenovanega pragmatična sankcija. Postala in ostala je prva in edina habsburška vladarica, ki je v habsburških dednih deželah zapustila dediščino, vredno Monarha z veliko začetnico. 17. maja letos je minilo 300 let od rojstva velike Habsburžanke, ki je bila tudi začetnica nove habsburško-lotarinške dinastije. Ustanovila je novo obliko države in razvila nov slog vladanja ter nov odnos med vladarjem in ljudstvom. Ljudje so jo imeli radi, ker jim je bila blizu. Kot očarljiva vladarica je z veliko tenkočutnostjo uveljavila reforme, ki so ustvarile temelj moderne avstrijske države. Kljub temu da je spoštovala določene protokole in tradicije, je povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Vladavina prava ali algoritmov?

dr. Aleš Završnik, 22.6.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 24-25/2017Evidentiranje prebivalstva ima dolgo zgodovino. Najpogosteje je služilo namenu pobiranja davkov in vojaške obveznosti in že Cicero je menil, da je treba populacijo popisati. Rojstvo moderne države je povezano s pospeškom tega evidentiranja, ki je služilo kontroli mobilnosti ljudi in številnim ciljem socialne države, od zdravstva do izobraževanja. Pospeški pri popisovanju različnih značilnosti prebivalstva so privedli na primer do tega, da informacijski sistem centrov za socialno delo ISCSD2 povezuje 37 podatkovnih virov in 22 institucij. Globalno gledano je količina podatkov narasla do reda Avogadrovega števila (približno 6 × 1023), na dan ustvarimo kar 2,518 (trilijona) podatkov, 90 odstotkov podatkov naj bi ustvarili v zadnjih dveh letih. Pravno-politično vprašanje je, kako razvoj tehnologij zbiranja in obdelovanja podatkov spreminja pravni ustroj demokratičnih družb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Robotske odvetnice: za begunce in brezdomce

dr. Aleš Završnik, 23.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 11/2017Robotska asistenca, praviloma v obliki ženskih glasov (na primer Applova Siri, Amazonova Alexa, Garminova navigatorka), ki naj bi jim ljudje bolj zaupali kot moškim glasovom - ali zgolj zato, ker tehnološko industrijo vodijo seksistični moški? -, se
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Pravni interes - enkrat tako, drugič drugače

Barbara Zobec, 23.2.2017

Pravoznanstvo

Barbara Zobec, Pravna praksa, 7-8/2017Pravica do pritožbe je temeljna pravica posameznika, ki, izhajajoč iz načela zakonitosti (2. člen Ustave Republike Slovenije - v nadaljevanju Ustava) in načela enakega varstva pravic (22. člen), karakterizira pravno državo. Zagotavlja jo 25. člen Ustave. Po tej določbi je vsakomur dana možnost, da izpodbija posamične akte vseh organov, ne glede na to, ali je akt zakonit ali ne. Pogoj je le, da se s posamičnim aktom odloča o pravici, dolžnosti in pravnem interesu posameznika ali pravne osebe oziroma o pravnem razmerju. V kazenskem postopku je pravica do pritožbe urejena skladno s procesnim položajem subjekta v postopku in v skladu z neposrednim interesom, ki ga subjekt z vložitvijo tega pravnega sredstva želi uresničiti. Obdolžencu pravico do pritožbe poleg Ustave zagotavlja tudi 367. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pravica do pritožbe, ki je po svoji naravi dispozitivno pravno sredstvo, se mu lahko odreče le, če se pritoži v svojo škodo, ker za to v kazenskem postopku ne more imeti pravnega interesa. Pritožba v škodo je namreč v nasprotju s procesnim položajem obdolženca ter smislom in nalogo obrambe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Razvoj robotskega prava

dr. Aleš Završnik, 8.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 48/2016Po vojaški uporabi brezpilotnikov za oddaljene načine ubijanja na bojiščih (in izven njih) se je oddaljenega načina likvidacije osumljencev lotila tudi ameriška policija, tokrat z daljinsko vodenimi roboti. Ob koncu zborovanja Black Lives Matter v Dallasu junija 2016 je bivši vojaški rezervist pripravil zasedo za policiste in jih pet ubil. Policija je na robota namestila eksploziv, ga zapeljala v bližino osumljenca in ga likvidirala. To je prvi primer na svetu, da je policija eksplozivno telo namestila z namenom ubijanja. Precedenčni primer je pomemben za Slovenijo, ker nazorno odstira način in smer razvoja policijskih pooblastil. Po eni strani kaže na fenomen brisanja meja med policijo in vojsko, ko tehnologije in "taktike in metodike" dela vojske prehajajo na policijo in obratno - kar vidimo v Sloveniji pri širjenju pooblastil vojske ob migrantski krizi z zadnjo novelo Zakona o obrambi (ZObr, 2015), po kateri imajo pripadniki Slovenske vojske pooblastila, podobna tistim iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2015), ki jih pripadniki Slovenske vojske tudi izvršujejo pod pogoji, ki veljajo za policiste. Po drugi strani primer ponazarja širjenje policijske tehnologije kot malodane mode - kot so v Sloveniji na primer nosljive kamere policistov ne glede na kritike in nasprotujoče meritve njihove učinkovitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Pooblastila parlamentarne komisije v razmerju do državnega tožilstva

Boštjan Zrnec Orlič, 8.9.2016

Uprava, Pravoznanstvo

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 35/2016V prispevku želim na primeru različnih vlog, v katerih se lahko pojavi državno tožilstvo znotraj postopka parlamentarne preiskave, prikazati merila, ki se jih ne sme prezreti pri odločanju v tem postopku, zakon pa o njih ne reče ničesar. Poenostavljena zahteva: "Pokaži člen, v katerem to piše," je enako nespoštljiva do prava kot ignoranca formalnih pravnih virov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Napovedovanje v pravu: med intuicijo in podatki

dr. Aleš Završnik, 1.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 34/2016Algoritme se danes uporablja pri številnih odločitvah, ko je potrebno napovedovanje, od iskanja "sorodnih duš" na zmenkarskih straneh do ugotavljanja izpostavljenosti bank in drugih finančnih inštitucij različnim vrstam tveganja in do iskanja "spečih" teroristov. A algoritmično odločanje ima pri pravnem odločanju svoje meje in ni panaceja za vse vrste težav, čeprav morda beremo, kako bodo algoritmi ukinili tudi številne pravne poklice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Transparentnost zakonodajnega procesa - zakonodajna sled v teoriji in praksi

mag. Renata Zatler, 1.9.2016

Pravoznanstvo

mag. Renata Zatler, Pravna praksa, 34/2016Zakonodajna sled naj bi zabeležila celotno dejavnost vseh udeležencev v procesu sprejemanja predpisov. Po mnenju Društva TI Slovenia proces priprave predpisov v Sloveniji ne poteka dovolj transparentno in tako posledično ni zagotovljena zakonodajna sled. Očitki TI Slovenia se nanašajo predvsem na nepreglednost procesa priprave predloga zakona pred posredovanjem v državni zbor. Glede na podane očitke želim s prispevkom ob prepletanju teorije in prakse ugotoviti stopnjo transparentnosti zakonodajnega procesa in ovreči ali potrditi izpostavljeno hipotezo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Regulacija represivnih rab umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 7.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 27/2016Po analizi velike količine podatkov iz javno dostopnih poročil različnih organizacij širom po svetu, izvedeni po metodi obzornega preiskovanja (Horizon scanning), na Centru za študij eksistenčnih tveganj v Cambridgeu ugotavljajo štiri razvojne grožnje: 1. obsežne kitajske vojaške investicije v umetno inteligenco (AI) (projekt China Brain); 2. Pentagonovo strategijo uporabe AI za pametna orožja (The Third U.S. Offset Strategy); 3. možnosti sintetične biologije, ki utegne sleherniku omogočiti izdelavo novega organizma, in 4. kvantno računalništvo, ki lahko privede do zloma kriptografskih zaščit, na primer digitalnih certifikatov, kar bi ogrozilo svetovne borze. Evropska izvajalska agencija za raziskave (REA) v etičnem vrednotenju raziskav Obzorja 2020 upošteva še nekatera druga tehnološka tveganja: nova odkritja na področju nevrobiologije in nanotehnologije in pri interakcijah človek-stroj (human-machine interfaces) ter pri izdelavi androidov in kiborgov. Kaj se je torej zgodilo s pravnimi možnostmi regulacije tehnologije (poleg ekonomskih in tehnoloških)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Učinkovitost slovenskega parlamenta v obdobju gospodarske krize - izzivi in sposobnosti

dr. Drago Zajc, 2.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 22/2016V zadnjem času se nacionalni parlamenti srečujejo s čedalje večjimi izzivi, zahtevami in pričakovanji. Na njihovo delovanje vpliva zlasti gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 in povzročila nazadovanje gospodarstev in slabšanje socialnih razmer velikih skupin prebivalstva, posledično pa je vplivala tudi na podporo obstoječim oziroma tradicionalnim strankam. Tako kot v nekaterih drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji v zadnjih osmih letih prišlo do pospešene cirkulacije političnih elit in pojava povsem novih strank, ki so na volitvah uspevale dobiti precejšnje deleže glasov in prestopale parlamentarni prag. Zmanjšala se je tudi sposobnost strank oblikovati stabilne koalicije, kar je močno vplivalo tudi na delovanje Državnega zbora, saj je prihajalo do zastojev v njegovem delu, predčasnih razpustov in novih volitev. Po prvih predčasnih volitvah leta 2011 je leta 2013 prišlo do menjave vlade s konstruktivno nezaupnico, vendar je nova vlada trajala le dobro leto. V kratkem času je prišlo do drugih predčasnih volitev leta 2014. Po teh volitvah je volilni prag uspelo prestopiti sedmim strankam, koalicijsko vlado pa je uspelo sestaviti novi SMC, ki je dobila največ poslanskih sedežev (36), skupaj z SD in DeSUS-om.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Evropski digitalni habeas corpus

dr. Aleš Završnik, 19.5.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20-21/2016O hipernormiranosti naše države in EU je bilo v preteklosti izrečene že veliko kritike: od evropskih predpisov o velikosti banan do slovensko unikatnih občinskih odlokov o prepovedih prislanjanja koles k stenam zgradb (Tržič), streljanja s fračo (Železniki), lepljenja žvečilnih gumijev (Kranj) ali plavanja do Blejskega otoka - prekršek v višini 400 evrov. A višje kot se pomikamo po lestvici družbeno "pomembnih in vplivnih", bolj so pravila prožna, diskrecija odločevalcev in "sproščenost" zakonodajalca pa večji. Podnormiranost izstopa na področju davčnih oaz, kot so pokazali Panama papers, a tudi na področju regulacije obveščevalnih služb, saj večina držav članic EU sploh še ne regulira množičnega nadzora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Glas vpijočega v puščavi

dr. Saša Zagorc, 12.5.2016

Pravoznanstvo

dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 19/2016Zapleti z zakonodajnim referendumom, tako s predhodnim in naknadnim kot tudi s pobudami in zahtevami, imajo že več kot dvajsetletno brado, a v trenutnem dogajanju glede zlorabe referendumske pobude in razlogih zanjo bi težko našli boljšo referenco od Hirschmanove Exit, Voice, and Loyalty iz leta 1970. Njegova osnovna misel je enostavna, in sicer imajo člani neke skupnosti na voljo predvsem dva možna odziva, če menijo, da skupnost ne zagotavlja več zadostnih koristi oziroma kakovosti za posameznika. Sklicujoč se na Rousseauja, Hirschman pravi, da lahko posameznik bodisi izstopi (exit) iz skupnosti bodisi izrazi nezadovoljstvo (voice) z namenom izboljšati ali popraviti trenutno stanje. Dnevni delovni migranti so za svoje ekonomsko preživetje doslej že sledili strategiji izhoda, a ne v celoti, saj ekonomske aktivnosti izvajajo v tujini, predvsem Avstriji, preostale pa pretežno v Sloveniji. Zaradi neuspešnega prepričevanja državnih oblasti glede upoštevanja njihovega specifičnega davčno-ekonomskega položaja so zdaj povzdignili glas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Varnost po bruseljskih napadih

dr. Aleš Završnik, 7.4.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 14/2016Ideje, da je treba obrniti ISIL-ovo skripto "nasilje-na-nasilje", da je nujno neposredno silo pospremiti z nevtralizacijo seduktivne moči skrajnega islama v pritegovanju mladih v evropskih getih in - in to je bistveno - da je potrebno osredotočeno delovanje varnostnih in obveščevalnih služb na izbrane tarče, in ne preventiven množični nadzor, so pogosto histerično označene za nazadnjaške. Bavarski krščanski socialisti vzklikajo: "Bombe pokajo, mi pa smo zaskrbljeni za varstvo osebnih podatkov?!" A zahteve po ustanovitvi "varnostne unije" so igranje "varnostnega teatra".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Avtonomna vozila in moralni algoritmi

dr. Aleš Završnik, 7.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 1/2016Avtonomna vozila v nasprotju z vozili z asistenčnimi sistemi, kot so nadzor voznega pasu, prepoznava prometnih znakov in samodejno zaviranje, obetajo revolucijo v varnosti cestnega prometa. Raziskave o odzivnosti voznika na nepredvidene signale pri asistenčnih sistemih, ki občasno zahtevajo voznikovo intervencijo, kažejo slabo odzivnost po preveliki sprostitvi, avtonomna vozila pa so prava revolucija v varnosti. In ne le to, obljubljajo zmanjšanje onesnaženosti zraka in spremembo načrtovanja urbanih delov, saj se bodo vozila iz nagnetenih središč odpeljala sama. Ker taka vozila temeljijo na algoritmih, ki osmišljajo velike količine podatkov iz vozil, cestne infrastrukture in širše okolice, sprožajo zanimiva vprašanja moralnih konfliktov ne le na področju varstva osebnih podatkov: kako naj se odzove avtonomno vozilo, ko bočno drsi proti skupini pešcev, koga naj žrtvuje? Ali naj ima ročno nastavljiv moralni kompas?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Migranti kot stranska škoda

dr. Aleš Završnik, 12.11.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 44/2015Ko iščemo vzroke "evropske migrantske krize", torej množičnega prihoda ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in ekonomskih migrantov, ki gredo s "trebuhom za kruhom" (na kar v Sloveniji številni avtorji sovražnih sporočil, na primer tisti, ki so bili prilepljeni na sramotilni steber ZLOvenija, nočejo misliti, moramo ugotoviti, da je predvsem posledica spodletele domače in evropske zunanje politike in delno njenega sredstva - diplomacije, ki se ob vseh smrtih in trpljenju ne more legitimno sklicevati na pojasnilo, da so "le opravljali svoje delo", kot je pokazala že Hannah Arendt. Če je diplomacija nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi, njeno slabo delovanje vodi do regresa v vojno, ta pa nujno tudi v beg civilnega prebivalstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

dr. Aleš Završnik, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2015Na kolokviju Pravo v dobi velikega podatkovja: ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik? na PF Univerze v Ljubljani je 31. avgusta 2015 osrednji govornik računalničar dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford predstavil raziskavo o primerjavi med sodnikovim in računalniškim odločanjem o varščini. Temeljno vprašanje, na katerega je odgovarjal govornik, je bilo, kdo je v predvidevanju dveh neljubih dogodkov, tj. da izpuščeni ponovi kaznivo dejanje ali da se izmika sojenju, boljši - ameriški sodniki ali računalniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Izmeri daljo in nebeško stran - Četrt stoletja slovenske državnosti: anamneza, diagnoza, prognoza

dr. Boštjan M. Zupančič, 18.6.2015

Pravoznanstvo

dr. Boštjan M. Zupančič, Pravna praksa, 24-25/2015V svoji knjigi Zablode postsocializmaV. V. Godina prikaže slovensko narodno anamnezo. Za pravnike je zanimivo, da se Godina, ko obravnava pravni status slovenskega kmeta, pretežno naslanja neposredno na Vilfanovo Pravno zgodovino Slovencev. Na koncu ugotovi, da je bil slovenski kmet vse od naselitve Slovanov v 6. stoletju na Slovenskem pravzaprav neodvisen od vsakokratnega fevdalnega gospoda in pozneje odmaknjen od vsakokratne države. Institucije odtujene države so bile za slovensko domačijo oddaljena abstrakcija, ki je ni bilo treba, kot to dokazuje Levstikov antijunak Martin Krpan, jemati resno. Vse drugo se je dogajalo v okviru domačije, vse se je bilo treba vsak dan sproti "zmeniti" - prav kot v samoupravnem socializmu. V Tretji od suhih krav in v Epifaniji pa Godina posebej obravnava še povezano vprašanje "klasičnega Ojdipa" med Slovenci, pri katerih zakona v družino ne vpelje, razen izjemoma, oče, ampak - mati. To je najmanj katalizator sedanje normativne dezintegracije na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

O ustavni spremembi: pot do odločitve o (ne)dopustnosti razpisa referenduma

Zagorc Saša, Štajnpihler Tilen, 9.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Saša Zagorc, dr. Tilen Štajnpihler, Pravna praksa, 14/2015Vsako predrugačenje ustavnega okvira glede dopustnosti zakonodajnega referenduma, bodisi (neposredno) s spremembo Ustave bodisi (posredno) s spremembo ustavnosodne prakse, spremeni pravna in politična razmerja med nosilnimi deležniki, tj. Državnim zborom, Ustavnim sodiščem, predlagateljem referenduma, predlagateljem zakona in volivci. Njihova vloga se posledično prilagodi novi realnosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(1) 47(1) 45(2)
44(3) 43(3) 42(1) 41-42(1)
40-41(1) 39(1) 39-40(1) 36(1)
35(3) 34(3) 31-32(1) 30-31(1)
28-29(1) 27(3) 24-25(3) 23(1)
22(1) 21(1) 21-22(1) 20(1)
20-21(1) 19(1) 14(3) 12(1)
12-13(1) 11(1) 10(3) 9(1)
7-8(2) 5(2) 4(1) 3(2)
3-4(1) 1(3)

Leto objave

2019(2) 2018(5) 2017(4) 2016(10)
2015(7) 2014(4) 2013(4) 2012(3)
2011(6) 2010(3) 2009(2) 2008(3)
2007(1) 2005(2) 2003(1) 2002(2)
1991(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov