O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Sodnik mora odločati samostojno

dr. Matija Damjan, 25.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Matija Damjan, Pravna praksa, 20-21/2017"Če izhajamo iz bistvene značilnosti sodnikovega odločanja, ki je v njegovi neodvisnosti - tako interni kot tudi eksterni -, in je odločitev sprejeta v skladu s sodnikovim razumevanjem normativnega okvira, ki ga pri tem uporabi, menim, da ni mogoče, niti sprejemljivo, pričakovati ali celo zahtevati od sodnika opravičilo zaradi take odločitve, ne glede na to, kakšno usodo doživi taka odločitev v nadaljnjem sodnem postopku," je kot slavnostni govornik na proslavi ob dnevu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani 14. aprila 2017 poudaril novi predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič in pojasnil, da bi se na ta način sicer spodjedala sodniku dana pravica in dolžnost, da odloča "samostojno, brez vsakršnih napotil, po najboljši vednosti in znanju ter po svoji vesti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Leto 2016: Leto, ko boj proti korupciji stagnira

Vid Doria, 7.7.2016

Pravoznanstvo

Vid Doria, Pravna praksa, 27/2016Dandanes v Sloveniji ni posameznika, ki ne bi priznal, da korupcija predstavlja vsaj izziv, če ne (zelo) velik problem. Od samega začetka sprejemanja in kreiranja sistemske ureditve, katere namen je preganjanje, preprečevanje in omejevanje korupcije ter tveganj, povezanih z njo, oziroma če se osredotočimo na bolj pozitivne termine, zagotavljanje integritete, transparentnosti in odgovornosti, so vsakokratne spremembe zakona o preprečevanju korupcije in sedaj aktualnega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) povezane s številnimi izzivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Svetovno srečanje združenj za mednarodno pravo

mag. Simona Drenik, 18.6.2015

Pravoznanstvo

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 24-25/2015Na povabilo predsednika Francoskega združenja za mednarodno pravo prof. Alaina Pelleta je 27. in 28. maja 2015 v Strasbourgu v prostorih Sveta Evrope potekalo prvo Svetovno srečanje združenj za mednarodno pravo. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj in dobrih praks glede spodbujanja mednarodnega prava na državni in mednarodni ravni ter poglobitvi sodelovanja med različnimi deležniki na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Enovit študij za kakovost prava

dr. Matija Damjan, 23.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Matija Damjan, Pravna praksa, 16-17/2015"Kakovosten študij prava zahteva enovit študijski program, ki omogoča postavitev trdnih temeljev in njihovo postopno nadgrajevanje. Zato je glavni cilj fakultete reforma obstoječega študijskega programa in prehod na enovit petletni magistrski študij prava," je na slovesnosti ob dnevu PF Univerze v Ljubljani poudaril njen dekan dr. Miha Juhart. Dogodek je bil 15. aprila, na dan, ko je imel pred 95 leti svoje znamenito predavanje Pravo in revolucija prvi fakultetni dekan profesor Leonid Pitamic. Letošnji osrednji govornik je bil predsednik Vlade RS, sicer dolgoletni profesor na PF, dr. Miro Cerar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Priznanje tuje sodne odločbe o nadomestnem materinstvu

dr. Judita Dolžan, 9.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 14/2015Tako kot druga tuja sodišča se tudi čedalje več nemških sodišč in upravnih organov v zadnjem času vse pogosteje ukvarja s primeri, ko pari z otrokom, ki ga je rodila nadomestna mati, želijo pripotovati ali so že pripotovali v ZRN in predlagajo naknadni vpis v tujini nastalega matičnega dejstva oziroma priznanje tuje sodne odločbe, s katero je pristojni organ v tujini odločil, da so otrokovi starši. Vse več ljudi, ki po naravni poti ne morejo postati starši in so v svoji matični državi izčrpali vse dopustne možnosti, se namreč odloči za nadomestno materinstvo v državah, v katerih je to dopustno, saj je to poleg posvojitve edini način, da lahko postanejo starši. Sodna praksa se v teh primerih zelo razlikuje, pri čemer je odločitev sodišč pogosto odvisna od naključnih dejstev in individualnih pravnih mnenj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Dostop javnosti do dokumentov EU v Republiki Sloveniji

Martin Dekleva, 22.8.2013

Pravoznanstvo

Martin Dekleva, Pravna praksa, 31-32/2013EU temelji na sodelovanju držav članic, zato je vključenost državljanov v delovanje institucij in organov EU bistvenega pomena za zagotavljanje demokratičnosti in legitimnosti odločitev, ki jih te institucije sprejemajo in s katerimi vplivajo na življenja več sto milijonov prebivalcev EU. Dostop do dokumentov različnih institucij in organov EU je pomembna oblika nadzora javnosti, pri čemer velja izpostaviti nekatere posebnosti dostopa do tistih dokumentov EU, s katerimi razpolagajo slovenski organi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Dopustnost posredovanja oboroženih sil v primeru terorističnega napada

mag. Judita Dolžan, 13.9.2012

Pravoznanstvo

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 35/2012Dne 17. avgusta 2012 je bil objavljen sklep Ustavnega sodišča ZRN, ki pomeni prelom oziroma preobrat v nemški ustavnosodni praksi. Plenum je namreč odločil, da je uporaba vojaške sile, vključno s posebnimi vojaškimi sredstvi (na primer vojaškimi letali ali oklepnimi transporterji), v notranjosti države dovoljena, vendar le pod strogo določenimi pogoji in v primeru izjemnih dogodkov katastrofalnih razsežnosti, kot je denimo teroristični napad. Še vedno pa je v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča iz leta 2006 prepovedana sestrelitev civilnega letala, ko je to uporabljeno kot orožje v terorističnem napadu in če so na krovu letala osebe, ki za napad niso odgovorne. Vojaška letala lahko grozeče letalo le odrinejo, prisilijo k pristanku, zagrozijo z uporabo sile in izstrelijo opozorilne strele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Volivec brez pravnega sredstva

Dubrovnik Tadej, Toplak Jurij, 29.3.2012

Pravoznanstvo

Tadej Dubrovnik, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 12/2012Slovenija nima jasno urejenega področja pritožb v volilnih postopkih, opozarja Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki deluje pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Volivec, ki se na dan glasovanja znajde pred zaklenjenimi vrati volišča oziroma mu je kako drugače onemogočeno glasovati, bo lahko sicer vložil ugovor na volilno komisijo volilne enote, a bo ta ugovor zavrnila, če očitana nepravilnost ni bistveno vplivala na izid volitev. Upoštevajoč nedavno presojo Vrhovnega sodišča, pravno sredstvo zoper take akte volilne komisije volilne enote ni predvideno. Vse, kar volivcu preostane, je upanje, da se nepravilnosti ob naslednjih volitvah ne bodo ponovile, ali pa bo imel srečo in bo prihodnjič prišlo do tako tesnega rezultata, da bo nepravilnost vplivala na izid. Članek opozarja na neustrezno ureditev pritožbenih postopkov pri volitvah in predstavi mednarodne standarde.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Novi Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami

Djinović Marko, Geisler Robert, 6.10.2011

Pravoznanstvo

Marko Djinović, Robert Geisler, Pravna praksa, 38/2011Na zboru članov GZS - Zbornice za poslovanje z nepremičninami, Združenja družb za nepremičninsko posredovanje, je bil v zadnjih avgustovskih dneh sprejet nov Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki nadomešča stari kodeks iz leta 1996 v delu, v katerem ta ureja odnose med udeleženci prometa z nepremičninami. Potreba po novem kodeksu je nastala predvsem zaradi spremenjenih pogojev delovanja nepremičninskih družb na trgu in v tem obdobju sprejete ter večkrat spremenjene matične zakonodaje s področja posredovanja v prometu z nepremičninami. Ta sicer ureja razmeroma zaokroženo področje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami, vendar pa po naravi stvari ne more (in tudi nima namena) zaobjeti vseh odnosov v dejavnosti v vsej njihovi pestrosti. Zlasti to velja za odnose, ki so na stičišču prava in (poslovne) morale. Na tem področju se odpira polje avtonomnega pravnega urejanja gospodarskih subjektov, združenih v strokovna združenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄45

V prihodnje tudi volitve po pošti?!

Dubrovnik Tadej, Zagorc Saša, 18.11.2010

Pravoznanstvo

Tadej Dubrovnik, dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 45/2010Slovenija se podobno kot druge evropske demokracije srečuje s težavo vse nižje volilne udeležbe. Med razlogi sta tudi spremenjen ritem življenja in večja mobilnost ljudi. Obstajajo skupine volivcev, ki jim po veljavni zakonodaji predvidene oblike glasovanja ne omogočajo oddaje glasu. Že več let se intenzivno (in ne zgolj pri nas) pojavlja vprašanje, kako omogočiti glasovanje na volitvah in referendumih osebam, ki so na dan glasovanja v tujini, pa tam nimajo prijavljenega prebivališča (denimo na počitnicah ali službeni poti), volivcem, ki bodo na dan glasovanja v državi na lokaciji, na kateri ni volišča (denimo na smučišču ali izletu v gorah), ostarelim, invalidnim in bolnim volivcem, ki so v oskrbi zunaj naslova stalnega prebivališča (denimo pri sorodnikih), kako olajšati glasovanje volivcem, ki so na dan glasovanja ali ob dnevih predčasnega glasovanja v drugem kraju v državi (denimo študenti). Kot rešitev se v vse več državah pojavlja glasovanje po pošti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄22

Neodvisnost Kosova - sui generis

mag. Simona Drenik, 5.6.2008

Pravoznanstvo

mag. Simona Drenik, mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 22/2008Razpravo o t. i. kosovskem vprašanju je ob že napisanem na straneh Pravne prakse1 smiselno dopolniti še s pregledom nekaterih konkretnih pravnih in dejanskih okoliščin, ki kažejo na to, da je Kosovo v zadnjih dvajsetih letih pridobilo pravico do samoodločbe oz. odcepitve in razglasitve samostojnosti...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄10

Diskriminacija!?

mag. Matjaž Debelak, 15.3.2007

Človekove pravice, Pravoznanstvo

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 10/2007mag. pravnih znanosti, Urad za enake možnosti Že nekaj časa v javnih občilih (razen PP) zaznavam pogosto nepravilno in nepremišljeno navajanje ali razmišljanje, da je neko dejanje oziroma ravnanje ali pravni akt diskriminatorski. Žal je pojem diskriminacije, ki je res razmeroma nov, pogosto ne...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄35

Mednarodno in (ustavno) nacionalno pravo

Matjaž Dovžan, 14.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Matjaž Dovžan, Pravna praksa, 35/2000V PP, št. 23/2000 je bil objavljen članek o Mednarodnem in nacionalnem pravu (Primer ureditve v Republiki Franciji), v isti reviji, št. 28/2000 pa je g. Mihael Zupančič v članku Mednarodno pravo v francoskem pravnem redu (ki ga je v št. 29-30/2000 še popravil) navedel svoje stališče o problematik...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄13

Veljavnost načela exceptio illegalis za ustavne organe

Matjaž Dovžan, 11.5.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Matjaž Dovžan, Pravna praksa, 13/2000Načelo ustavnosti in zakonitosti zapoveduje vsakomur, da ravna v skladu z ustavo in zakoni. V primerih, ko sodišče meni, da je zakon (ali tudi drug predpis?) v nasprotju z ustavo (ali tudi mednarodno pogodbo?) mora sodišče postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Postopek pre...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄24

Slovenski notariat po prvem letu obstoja

Jože Dernovšek, 28.11.1996

Odvetništvo in notariat, Pravoznanstvo

Jože Dernovšek, Pravna praksa, 24/1996Po dobrem letu dni, odkar je bil po polstoletni prekinitvi pri nas ponovno vzpostavljen notariat, je treba odgovoriti na vprašanje, kako notarji izpolnjujejo naloge, ki so jim bile zaupane z zakonom o notariatu (ZN).
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄25

Recenzija knjige "Argumentacija v pravu" avtorja MarijanaPavčnika

mag. Mitja Deisinger, 26.12.1991

Pravoznanstvo

mag. Mitja Deisinger, Pravna praksa, 25/1991DR. MARJAN PAVČNIK Argumentacija v pravu MAG. MITJA DEISINGER V pp smo letos spremljali teoretične prispevke prof. dr. Marijana Pavčnika o argumentaciji v pravu (glej št. 2-23/24), sedaj pa se je na knjižnih policah pojavila njegova monografija Argumentacija v pravu ( Od življenjskega prime...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
45(1) 38(1) 35(2) 31-32(1)
27(1) 25(1) 24(1) 24-25(1)
22(1) 20-21(1) 16-17(1) 14(1)
13(1) 12(1) 10(1)

Leto objave

2017(1) 2016(1) 2015(3) 2013(1)
2012(2) 2011(1) 2010(1) 2008(1)
2007(1) 2000(2) 1996(1) 1991(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov