O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 25)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Vloga prava pri (nujni) sistemski rekonstrukciji aktualnega kapitalizma

dr. Mato Gostiša, 14.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Mato Gostiša, Pravna praksa, 34/2017Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak "krize kapitalizma kot sistema", ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih "politik" znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj "sledilec" aktualne ekonomske teorije na tem področju? Prepričan sem v prvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ustava in retroaktivnost pravnih predpisov

dr. Franc Grad, 12.5.2016

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 19/2016Retroaktivnost ali povratna moč splošnih aktov pomeni učinek splošnega pravnega akta za nazaj za čas pred njegovo uveljavitvijo. Pomeni torej, da predpis jemlje pravice oziroma vzpostavlja nove dolžnosti ali vzpostavlja pravne posledice za dejanja v preteklosti (ex post facto).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Razumem

Cene Grčar, 5.5.2016

Pravoznanstvo

Cene Grčar, Pravna praksa, 18/2016V PP, št. 16-17, je prof. dr. Ambrož razmišljal o domnevnih nabreklih mladih pravnih strokovnjakih, ki jih menda ne razume. Očita jim napetost, neomikano jezo in zdi se mu celo, da kričijo, ko govorijo ali pišejo; denimo o tem, da je treba spremeniti način pravniškega izobraževanja, pravnega učenja in javnega razmišljanja o pravu, tudi skozi pravo, filozofijo, politiko in prakso sprejemanja in uveljavljanja odgovornosti, dvigniti stopnjo moralnega razvoja, empatije in socialnega čuta ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Dnevi slovenskih pravnikov 2015 (1.)

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, Vovk Irena, 22.10.2015

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41/2015Že kar 41. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je potekalo 8. in 9. oktobra v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Tudi letos je bilo v okviru Dnevov organiziranih osem sekcij in ena okrogla miza, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo 44 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in okrogle mize.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Kontradiktornost - uresničitev pravice do izjave

Andrejka Grlić, 2.4.2015

Pravoznanstvo

Andrejka Grlić, Pravna praksa, 13/2015Merilo demokratičnosti in obstoja pravne države je tudi načelo kontradiktornosti. V zadnjem času se o tem govori zaradi odločitve Vrhovnega sodišča. Ko gre za odmeven primer, se zgane vsa pravna stroka, pri manj pomembnih zadevah, vsaj s stališča medijev, pa se nihče ne oglasi, čeprav je v Sloveniji že več let kršeno načelo kontradiktornosti v postopkih Inšpektorata za javni sektor, ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za javno upravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Izdaja tajnih podatkov in mediji - poskus razčlenitve

dr. Primož Gorkič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 42-43/2014Kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov (260. člen Kazenskega zakonika - KZ-1) je zelo kompleksna določba. Čeprav je umeščeno v poglavje dejanj zoper uradno dolžnost in javna pooblastila, seže mnogo dlje. S to inkriminacijo se namreč zagotavlja predvsem kazenskopravno varstvo interesov, zaradi katerih je neki konkreten podatek označen za tajnega. To so podatki, ki so lahko le v javnem interesu in zato načeloma tudi predmet javne razprave. Na tej točki trči varstvo tajnih podatkov ob varstvo ustavno zagotovljene svobode izražanja in tiska. Zato je treba določbo, kolikor sankcionira dejanja izražanja in izmenjevanja mnenj o takih podatkih, razlagati ozko in - predvsem - upoštevajoč načelo sorazmernosti. Ali daje določba 260. člena KZ-1 za to primerno materialnopravno podlago?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Palico smo dobili. Ali bo Vlada dala tudi kakšen korenček?

Andrejka Grlić, 15.5.2014

Pravoznanstvo

Andrejka Grlić, Pravna praksa, 19/2014Po treh letih, ko na takratnem "trojnem referendumu" ljudstvo ni podprlo Zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, je bil 5. maja 2014 v Uradnem listu RS, št. 32/2014, objavljen nov Zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno (ZPDZC-1). Uporabljati se bo začel 90. dan po uveljavitvi, to je 18. avgusta 2014, z izjemo členov, ki se nanašajo na osebno dopolnilno delo in ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Volilni sistem, ustava in spremembe

dr. Franc Grad, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 49-50/2013Volitve so ena najbolj žgočih političnih tem v sodobni demokratični državi, vse bolj pa tudi predmet pravnega urejanja in pravnih sporov. Slednje se nanaša predvsem na varstvo volilne pravice, toda z vidika države in političnega delovanja v njej je najbolj občutljivo in pomembno vprašanje razdelitve poslanskih mandatov med politične stranke. Od tega je odvisno politično odločanje in s tem delovanje države in družbe kot celote. Z vidika političnih strank pa gre za vprašanje porazdelitve politične moči, kajti poslanski mandati so kapital političnih strank pri oblikovanju parlamentarne in vladne večine, od tod dalje pa tudi pri pridobivanju drugih pomembnih javnih funkcij v državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Zdravniške ali pravniške napake?

dr. Aleš Galič, 14.11.2013

Obligacije, Pravoznanstvo

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 44/2013Dosedanji prispevki v tej reviji na temo priznanja izraelske sodbe proti slovenskemu kirurgu so med drugim osvetlili, čemu je sodni postopek priznanja tujih sodnih odločb namenjen. Vendar bi glede na to, kako se je javna razprava o tej temi razvijala, preden je prešla na strani Pravne prakse, in kako so se o zadevi izražali mediji, javnost ter celo politiki in nekateri pravniki (ne tisti, ki so pisali v tej strokovni reviji), bilo koristno spomniti predvsem na to, čemu delo sodišča pri odločanju o civilnopravnih razmerjih, vključno s priznavanjem tujih sodnih odločb v teh razmerjih, ni namenjeno. Ni namenjeno temu, da se domače državljane zavaruje pred tujci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Parlamentarna avtonomija

dr. Franc Grad, 23.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 20/2013V sodobni demokratični državi je parlament še vedno najbolj demokratičen oblastni organ in glavni tvorec prava ter zato eden najpomembnejših organov državne oblasti. Zelo pomemben pogoj za uspešno delovanje sodobnega parlamenta je njegov avtonomni položaj, ki se označuje kot avtonomija parlamenta oziroma parlamentarna avtonomija. Širše gledano zajema ta pojem ne samo položaj parlamenta kot kolegijskega organa, temveč tudi položaj njegovih članov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Prenehanje vlade in tekoči posli

dr. Franc Grad, 7.2.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 5/2013V parlamentarnem sistemu se načelo delitve oblasti kaže predvsem v razmerju med parlamentom in vlado. Vlada se praviloma oblikuje tako, da šef države (predsednik republike, monarh) podeli mandat za sestavo vlade vodji tiste politične stranke, ki je na volitvah dobila večino v parlamentu, oziroma vodji ene od strank, ki tvorijo strankarsko koalicijo, ki ima večino v parlamentu. Mandatar praviloma predloži predlog članov vlade v imenovanje šefu države, ki imenuje ministre. Ko je vlada imenovana, se mandatar z njo predstavi v parlamentu, ki mu mora izreči zaupnico, da lahko vlada začne delovati. Nekoliko drugače je v nemškem sistemu, v katerem šefa vlade (kanclerja) voli parlament na predlog šefa države, ministre pa tudi tu imenuje šef države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Natečaj za ustavne spremembe?

dr. Franc Grad, 15.3.2012

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 10/2012Pred kakimi desetimi leti je potekal obsežen postopek sprememb ustave, ki ga je sprožil vladni predlog, ki se mu je pridružilo še precej predlogov drugih predlagateljev. Na koncu je bilo sprejetih nekaj sprememb, ki so bile nujne, nekaj takih, ki niso bile nujne, pa tudi nekaj takih, ki niso bile niti potrebne, kaj šele nujne. Ni pa bilo sprejetih več sprememb, ki so bile nujne (in so še vedno). Ob tej priložnosti sem v Pravni praksi objavil uvodnik Naskok na ustavo. Ko sem ga zdaj vnovič prebral, se mi je zazdelo, da so misli v njem še vedno nenavadno aktualne in nemara še resničnejše, kot so bile takrat, ko so bile zapisane, kar zlasti velja za odnos politike do ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Novi Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami

Djinović Marko, Geisler Robert, 6.10.2011

Pravoznanstvo

Marko Djinović, Robert Geisler, Pravna praksa, 38/2011Na zboru članov GZS - Zbornice za poslovanje z nepremičninami, Združenja družb za nepremičninsko posredovanje, je bil v zadnjih avgustovskih dneh sprejet nov Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki nadomešča stari kodeks iz leta 1996 v delu, v katerem ta ureja odnose med udeleženci prometa z nepremičninami. Potreba po novem kodeksu je nastala predvsem zaradi spremenjenih pogojev delovanja nepremičninskih družb na trgu in v tem obdobju sprejete ter večkrat spremenjene matične zakonodaje s področja posredovanja v prometu z nepremičninami. Ta sicer ureja razmeroma zaokroženo področje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami, vendar pa po naravi stvari ne more (in tudi nima namena) zaobjeti vseh odnosov v dejavnosti v vsej njihovi pestrosti. Zlasti to velja za odnose, ki so na stičišču prava in (poslovne) morale. Na tem področju se odpira polje avtonomnega pravnega urejanja gospodarskih subjektov, združenih v strokovna združenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄5

Za enak kritičen odnos do enakovrstnih primerov

Franci Gerbec, 10.2.2011

Pravoznanstvo

Franci Gerbec, Pravna praksa, 5/2011Ključnim poudarkom in poantam spoštovanega kolega dr. Rajka Pirnata iz uvodnika v PP, št. 3/2011, Poniglavo uničevanje pravne države je na prvi pogled težko kaj dodati ali odvzeti oziroma oporekati, toda vendar je treba ob njegovih sklepih spomniti in opomniti na nekaj dejstev in pomislekov, ki jih bom predstavil v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄22

Pravniki iz sveta in Slovenije

Natali Gak, 3.6.2010

Pravoznanstvo

Natali Gak, Pravna praksa, 22/2010Da smo Slovenci razseljeni po vsem svetu, ni treba posebej poudarjati. Slovenske zdomske diaspore najdemo denimo v Nemčiji, na Švedskem in v Švici, slovenske izseljenske skupnosti pa živijo tudi v čezoceanskih državah (ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji itd.). Svetovni slovenski kongres, ki je potek...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Globoke spremembe v pravu

Natali Gak, 20.5.2010

Pravoznanstvo

Natali Gak, Pravna praksa, 20/2010"V naravi filozofije prava, teorije države in disciplin, ki so s tema vedama združene, je, da so dialoške narave. Mi se preprosto moramo pogovarjati drug z drugim," je ob prvem srečanju novoustanovljenega Društva za pravno in socialno filozofijo prava 13. maja na PF Univerze v Ljubljani poudaril aka...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄10

Umetna inteligenca v pravu

Koritnik Boštjan, Grah Whatmough Andrej, 11.3.2010

Pravoznanstvo

Andrej Grah-Whatmough, Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 10/2010V naslednjih nekaj odstavkih sva avtorja najprej orisala velik gospodarski pomen (uspeh) interneta, najuspešnejši produkt na njem (spletni1 iskalnik Google) in razlog za tak uspeh ter prizadevanja na področju umetne inteligence za (več kot le) nadgradnjo tovrstnih iskalnikov. Vprašanje bralca PP, ki...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄45

Kanarčki za poslance

dr. Božo Grafenauer, 19.11.2009

Pravoznanstvo

dr. Božo Grafenauer, Pravna praksa, 45/2009V vsakodnevnem jeziku s pojmom pravna država največkrat mislimo na državo, v kateri se družbeno življenje odvija v skladu s pravnimi normami, katerih uresničevanje zagotavlja država s svojo organizacijo oblasti. V tem smislu nam pojem pravne države pomeni potrebo po spoštovanju pravnih predpisov in ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄6-7

Premoženjske pravice posmrtno spočetega otroka

mag. Anita Goršek, 14.2.2008

Pravoznanstvo

mag. Anita Goršek, Pravna praksa, 6-7/2008mag. pravnih znanosti Sodba v zadevi Finley v. Astrue, št. 07-627, 10. januar 2008 Ameriška sodišča so že nekajkrat obravnavala primere posmrtno spočetih otrok. Zadnja v tem nizu je sodba Vrhovnega sodišča zvezne države Arkansas, ki je zanimiva predvsem z vidika argumentacije, s katero se je sod...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄11

Pol stoletja Rimske pogodbe - identiteta in vrednote

dr. Peter Grilc, 22.3.2007

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Peter Grilc, Pravna praksa, 11/2007dr. pravnih znanosti, PF Univerze v Ljubljani Davno tega je bila Feničanka, ki jo je zapeljal Zevs, da bi prišla iz Libanona na Kreto, v feničanskem jeziku je ponazarjala sončni zahod, iz antične perspektive je bila ideja Zahoda, pomenila je dežele zahodno od Grčije, v dobi Aleksandra Velikega...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄46

Kdaj bomo v Sloveniji dobili power of attorney?

Marjana Grašič, 30.11.2006

Obligacije, Pravoznanstvo

Marjana Grašič, Pravna praksa, 46/2006univ. dipl. pravnica, okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Kranju Slovenski pravni sistem odraslim (navadno ostarelim) ljudem (še) ne omogoča, da bi veljavno urejali in načrtovali svoje življenje za takrat, ko bodo izgubili sposobnost odločanja o sebi, o svojih pravicah in interesih. Zato se ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄17

Uvod v pravoznanstvo

Primož Gabrič, 11.5.2006

Pravoznanstvo

Primož Gabrič, Pravna praksa, 17/2006Nedavno je pri založbi Uradni list RS v soavtorstvu dr. Marijana Pavčnika, dr. Mira Cerarja in dr. Aleša Novaka izšla knjiga Uvod v pravoznanstvo. Knjiga obsega 400 strani in je sestavljena iz šestih delov. Prvi trije (dr. Marijan Pavčnik in dr. Miro Cerar) sestavljajo učbeniško snov, četrti in peti...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄36

Avstrijski pravni sistem

Marjana Grašič, 10.10.2002

Pravoznanstvo

Marjana Grašič, Pravna praksa, 36/2002Cankarjeva založba je pred kratkim vzbirki Pravo&politika izdala zanimivo delo z naslovom "Avstrijski pravni sistem". Knjigo je napisal ugledni profesor primerjalnega prava na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju Herbert Hausmaninger. Na trgu Evropske Unije je njegova knjiga doživela izreden uspeh, z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄14

Mladi pravniki: Uspešna naveza prava, politike in ekonomije

Nina Gruden, 18.4.2002

Pravoznanstvo

Nina Gruden, Pravna praksa, 14/2002VI. Blejski forum Evropsko združenje mladih pravnikov Slovenije (SYLA) je v sodelovanju z Slovenskim sodniškim društvom od 14. do 17. marca na Bledu pripravilo mednarodni blejski forum na katerem so razpravljali o evropski identiteti, človekovih pravicah in vladavini prava ter o pravosodni reform...
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄9

O razvoju civilne zakonodaje

Aleš Galič, 12.5.1994

Lastnina in druge stvarne pravice, Pravoznanstvo

Aleš Galič, Pravna praksa, 9/1994Pravna fakulteta v Ljubljani oziroma njena Katedra za civilno pravo je ob dnevu Pravne fakultete v zbornični dvorani Univerze priredila posvetovanje z naslovom Razvoj civilne zakonodaje. Namen posvetovanja, ki je trajalo od 13. do 15. aprila, je bil predstaviti osnutke novih zakonov s področja civil...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 46(1) 45(1) 44(1)
42-43(1) 41(1) 38(1) 36(1)
34(1) 22(1) 20(2) 19(2)
18(1) 17(1) 14(1) 13(1)
11(1) 10(2) 9(1) 6-7(1)
5(2)

Leto objave

2017(1) 2016(2) 2015(2) 2014(2)
2013(4) 2012(1) 2011(2) 2010(3)
2009(1) 2008(1) 2007(1) 2006(2)
2002(2) 1994(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov