O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 61)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Razmišljanje o pomenu metodologije pri pravnem raziskovanju in izobraževanju

dr. Tilen Štajnpihler Božič, 30.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Tilen Štajnpihler-Božič, Pravna praksa, 12-13/2017Povod za to kratko razmišljanje o pomenu metodologije za pravno raziskovanje je bilo predavanje prof. dr. sc. Ivana Padjena, profesorja na Pravnih fakultetah Univerze na Reki in v Zagrebu. Profesor Padjen se je s predavanjem, ki je potekalo na začetku letošnjega študijskega leta, odzval vabilu akad. prof. dr. Marijana Pavčnika, in sicer kot gostujoči predavatelj pri predmetu Teorija prava z metodologijo znanstvenega dela, ki se izvaja v okviru doktorskega študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavanje, ki je potekalo v angleškem jeziku, je profesor Padjen naslovil Methodology of integral legal science in tako pred doktorandke in doktorande, ki so dober mesec pred tem začeli s pripravami na (individualno) raziskovalno delo na področju prava, postavil težko vprašanje o odnosu med metodologijo, znanostjo in pravom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Ob stoletnici smrti Franca Jožefa I.

dr. Marko Brus, 12.1.2017

Pravoznanstvo

dr. Marko Brus, Pravna praksa, 1/2017Leta 2016 je minilo okroglih sto let, odkar je umrl Franc Jožef I., habsburški cesar. Slovenski mediji o tem niso prav veliko poročali, vtis je bil, kot da pri tej obletnici ne gre za prav nič pomembnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

"Še bolj" brez milosti do nasilja?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 18.2.2016

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 7-8/2016Če si smem izposoditi iz Žižkovega Nasilja (Analecta, Ljubljana 2007), je današnji boj proti nasilju svojevrsten paradoks, ker se osredotoča na neposredno subjektivno nasilje. Po Žižku gre le za najvidnejši vrh trikotnika, ki vključuje simbolno in sistemsko nasilje in je posledica "gladkega" delovanja naših ekonomskih in političnih sistemov, ki ohranjajo pri življenju poskuse boja proti nasilju in ki promovirajo strpnost. (Spominjam se kampanje izpred let proti nestrpnosti, ki je v resnici nestrpnost spodbujala, do nestrpnosti seveda: Recimo nestrpnosti NE!)
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Množično financiranje s pravnega zornega kota

Pečar Jan, Bratina Miha, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Jan Pečar, Miha Bratina, Pravna praksa, 48/2015Kip svobode je bilo res francosko darilo Združenim državam Amerike, a brez množičnega financiranja bi najverjetneje še nekaj časa "počivalo" v skladišču. Proračun Združenih držav Amerike namreč ni zadostoval za zagotovitev sredstev za postavitev temeljev, na katerih bi mogočna skulptura stala. Vsem poznani Joseph Pulitzer je rešitev videl v zbiranju sredstev s pomočjo kampanje v časopisu The New York World, ki se je na koncu izkazala za uspešno. Pulitzer je tako ob temeljih skulpturi vzpostavil še ene temelje, in sicer temelje množičnemu financiranju, ki v "višave" dviguje številne podjetnike, ki zagonskega kapitala ne bi mogli dobiti drugje. Priljubljenost in pojavne oblike množičnega financiranja strmo naraščajo, a še niso niti blizu svojega vrhunca, ampak so najverjetneje šele na začetku. Z vse večjo razširjenostjo pa se pojavljajo tudi vprašanja, ki jim veljavna pravna ureditev bodisi ni dorasla bodisi pa sami akterji nanjo niso dovolj pozorni in se ne uspejo izogniti težavam, ki bi jih s primerno pravno pomočjo morali vnaprej vsaj zaznati, če že ne uspešno preprečiti. Namen tega članka je na eni strani opozoriti na nekatera pravno problematična področja, ki lahko zagrenijo poslovno življenje zbirateljem sredstev s pomočjo množičnega financiranja, in na drugi strani opozoriti na neprilagojenost pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Koliko neodvisnosti je dovolj?

mag. Nina Betetto, 10.12.2015

Pravoznanstvo

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 48/2015Če pustimo ob strani sintagmo populističnega diskurza o neodvisnosti sodstva kot privilegiju sodnikov, v civilizirani demokratični družbi nesporno velja, da neodvisnost sodnikom ni podeljena zaradi varstva njih samih, ampak z namenom vladavine prava in je v interesu vseh, ki utemeljeno pričakujejo pravičen in pošten postopek ob upoštevanju načela enakosti vseh državljanov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Cilji in zadetki

dr. Vesna Bergant Rakočević, 16.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 15/2015Pravkar je začel veljati "sodni peterček", torej sveženj zakonov o spremembah in dopolnitvah petih, recimo temu sistemskih predpisov s področja sodstva oziroma pravosodja. V javnosti se je govorilo celo o mali sodni reformi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Pametno specializirani - pametno povezani

dr. Maja Makovec Brenčič, 18.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Maja Makovec-Brenčič, Pravna praksa, 36/2014V akademsko-raziskovalnih, visokošolskih in drugih institucijah ter podjetjih že dobro leto aktivno razmišljamo, se izobražujemo, usklajujemo namene in vsebine strategije pametne specializacije. T. i. smart specialization je eden od inovativnih razvojnih instrumentov Evropske komisije, ki skuša pospešiti prenos znanja v uporabne rešitve, produkte, storitve in s tem zagotoviti kar se da učinkovit doprinos k razvoju in rasti gospodarstev in družbene blaginje v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Preiskovanje pri odvetniku in pravna država

dr. Marko Bošnjak, 21.8.2014

Pravoznanstvo, Odvetništvo in notariat

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 31-32/2014Pravo od nekdaj zaposluje iskanje resnice o preteklem dogodku. Želja ugotoviti, kaj se je res zgodilo, je posebej izražena tedaj, ko se nakazuje sum storitve kaznivega dejanja velikih in kompleksnih razsežnosti. Ker je domneva nedolžnosti pogosto tujek v mentalnem stanju ne le laične javnosti, temveč tudi profesionalcev v kazenskem pravosodju, je naravna misel, da resnico o stvari najbolje pozna obdolženec in bi jo bilo zato najbolj priročno iskati pri njem. Ker pa ima pravni sistem do torture (še vedno?) zadržke, druge preiskovalne metode, ki posegajo v obdolženca, pa mestoma ne dajo zadostnih rezultatov, je logična zamisel, da bi resnico iskali pri tistem, ki je drugi v vrsti oseb, ki naj bi o stvari kaj vedele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

(Zlo)raba nujnega zakonodajnega postopka pri harmonizaciji zakonodaje s pravnim redom EU

Bačlija Irena, Francelj Matjaž, 19.6.2014

Pravoznanstvo

dr. Irena Bačlija, Matjaž Francelj, Pravna praksa, 24-25/2014Harmonizacija zakonodaje s pravnim redom EU se lahko izvede na več načinov. Če je pri harmonizaciji potrebno sprejetje novega zakonskega okvira ali pa sprememba in dopolnitev veljavnega, se odločanje o tem prenese v Državni zbor. Tam se zakonodajni predlogi (ne glede na to, ali so vezani na harmonizacijo ali ne) sprejemajo v okviru pravil zakonodajnega postopka, ki je podrobneje opredeljen v Poslovniku DZ (PoDZ-1). Ta pozna tri vrste zakonodajnih postopkov: rednega, skrajšanega in nujnega. Ker so direktive (pa tudi način njihovega prepisa) že predhodno usklajene, je zakonodajalec predvidel manj kompleksno sprejemanje takih zakonskih okvirov oziroma dopolnitev. Za to se uporablja skrajšani postopek. Vprašanje pa je, ali se za taka usklajevanja uporabljata tudi druga dva postopka in koliko. Pri tem je treba nameniti posebno pozornost nujnemu postopku, saj lahko pri njem pride do zlorab. PoDZ-1 namreč v 143. členu navaja razloge za sprejetje zakona po nujnem postopku in iz njih lahko sklepamo, da nujni postopek v osnovi ni namenjen potrebam harmonizacije s pravnim redom EU, saj harmonizacije pravnega reda z evropskim ni mogoče uvrstiti med izjemne družbene razmere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Sanacija družbe kot vprašanje etične doraslosti

dr. France Bučar, 18.10.2013

Pravoznanstvo

dr. France Bučar, Pravna praksa, 40-41/2013Sleherna država se prej ali pozneje znajde pred nalogo, da preveri, koliko njen vzorec upravljanja uspešno rešuje probleme, ki jih pred njo postavlja razvoj njenega okolja. Problemi še zdaleč niso samo ekonomski, saj družbeni produkt nastaja s součinkovanjem vseh družbenih podsistemov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Sodba ni članek

mag. Nina Betetto, 19.9.2013

Pravoznanstvo

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 36/2013Dragica Wedam Lukić je v svojem komentarju izrazila svoje pomisleke o pravilnosti stališč Vrhovnega sodišča v sklepu Cp 5/2013 z dne 29. maja 2013. Po njenem prepričanju je treba do sodne odločbe v odmevnem primeru Dolenc zavzeti kritično distanco, saj gre za "očitno napačno razlago Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Notranja rezerva

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.7.2013

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2013Sodne počitnice so spet tu in z njimi čas, da si naberemo novih moči. Kaj hitro bodo minile in v sodstvu se bomo spet soočili z novimi spremembami; treba nas je bolje regulirati, upravljati in nadzirati. Kar priznajmo si, da nobena stvar na tem svetu ni tako dobra, da se je ne bi dalo še izboljšati! Tako tudi ne slovensko sodstvo. Berem, da potrebujemo mirno in stabilno delovno okolje, da bomo od sebe dali še boljše rezultate. Ter da bomo aktivirali notranje rezerve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Narodna istovetnost in nacionalni interes

dr. France Bučar, 4.7.2013

Pravoznanstvo

dr. France Bučar, Pravna praksa, 26/2013Družbena skupnost, kot sicer sleherna notranje povezana združba posameznikov, pa celo posameznik sam, lahko preživi v svoji istovetnosti samo, kolikor je usklajena s svojim okoljem. Okolje je zanjo objektivna danost, večinoma neodvisna od nje. Usklajenost pomeni, da so njeni odgovori na izzive okolja v skladu s potrebami širšega sistema, katerega del je tudi ona sama. Sicer ji grozi izguba istovetnosti in končno sposobnost preživetja. Najmanj: ni več to, kar je ali kar bi lahko bila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Volilna pravica kot privilegij starejših?

mag. Nejc Brezovar, 20.6.2013

Pravoznanstvo

mag. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 24-25/2013Več mladinskih organizacij si že dlje časa bolj ali manj uspešno prizadeva za znižanje volilne starosti v njihovih državah, kar bi omogočilo mlajši generaciji aktivnejšo participacijo v družbi in moč soodločanja pri ključnih vprašanjih. Morda je nastopil čas, da tudi njihovim pobudam namenimo kakšno misel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Zakaj meni nihče ne piše sodb v Murglah?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 13.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 23/2013Zadnje čase veliko razmišljam o Severni Koreji. Berem namreč letošnjega Pulitzerjevega nagrajenca Adama Johnsona, The Orphan Master's Son (Sin gospodarja sirot). Kot je v Delu zapisala Zorana Baković, gre za mojstrsko zasnovano vohunsko srhljivko s prvinami politične grozljivke, ki je ne le sad večletnega Johnsonovega proučevanja severnokorejske teme (apostrofirajte po želji!) in obiska te države, temveč tudi briljantna analiza psihologije posameznikov v kolektivu, kjer je psiha ujetnica, individualnost pa kazniva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Vsi bi bili radi Švicarji, nihče pa Wilhelm Tell

dr. Vesna Bergant Rakočević, 9.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 18/2013Kadarkoli sem kje v tujini, si ogledam sodne palače, to je nekakšen moj hobi, pa tudi že navada. Pred kratkim sem občudovala Palais de Justice kantona Vaud v Lozani, za moj okus eno najlepših, kar sem jih videla. Ni sicer posebej velika in razkošna, a draž ji daje njena lega. Stoji v parku nad travnatim platojem, katerega obzorje se konča na gladini Ženevskega jezera, na drugi strani pa se nad jezerom dvigajo zasnežene gore. Osupljiv pogled! Stopnišče pred palačo varujeta kamnita leva (podobno kot pred dunajsko, zanimivo), pred njim pa stoji kip Wilhelma Tella.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Smučajmo vsi!

dr. Vesna Bergant Rakočević, 28.3.2013

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 12/2013Današnji vrhunski šport je sila zanimiv, a z več vidikov specifičen družbeni pojav. Recimo z vidika etike in vrednot. Verjetno se večinoma strinjamo, da je na primer laganje, goljufanje in zmerjanje v življenju na splošno grda reč in se morda takšnih ravnanj ogibamo ali pa jih skušamo vsaj čim manj javno izpostavljati, preprosto rečeno: skriti, saj se jih verjetno bolj ali manj sramujemo. Pri športnikih, za katere navijamo, pa je stvar nekoliko drugačna. Pravzaprav takih grdobij sploh ne obsojamo, čeprav so očitne. Paradoks: naše idole še naprej občudujemo, in to brez kritike njihovih nečednih dejanj (še celo tedaj, ko vemo, da so do svojih uspehov prišli na nepošten način).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Človek z grandioznim občutkom za lastno pomembnost

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.2.2013

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 6/2013Ste koga v naslovu prepoznali? Ste na koga morda vsaj takole na hitro pomislili? Ne verjamem sicer, da imamo v mislih istega, ampak nekatere vzporednice so verjetno vedno možne. Pred slabim letom se je pred enim od britanskih sodišč (Bristol Cr
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Prepoved referenduma - za kaj v resnici gre

dr. France Bučar, 10.1.2013

Pravoznanstvo

dr. France Bučar, Pravna praksa, 1/2013Zakaj kar naenkrat tolikšno zanimanje za pravna, zlasti ustavnopravna vprašanja v naši javnosti? Skoraj vsak dan jim je celo v pismih bralcev zagotovljena posebna pozornost. Ljudje, ki bi sicer z levo roko zamahnili nad tem "pravnim dolgočasjem", se "strokovno", predvsem pa čustveno opredeljujejo do
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

(Po)učno leto

dr. Vesna Bergant Rakočević, 20.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 49-50/2012Leto, ki se izteka, je bilo za slovenske sodnice in sodnike brez dvoma izjemno naporno. Bilo je turbulentno, polno "primerov stoletja" in z obilo medijske pozornosti, zlasti kritik. Leto bogatih izkušenj torej. Lahko si samo želimo, da so nas te izkušnje obogatile, izučile. Oscar Wilde je sicer dej
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Med Jeanom Paulom Sartrom in Jeanom Paulom II.

dr. Vesna Bergant Rakočević, 27.10.2011

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 41-42/2011Seveda pa upam, da bo "zmagal boljši", se pravi socializem Š...] Na zahodu si zamišljajo le neko splošno svobodo, jaz pa si zamišljam bolj konkretno svobodo, ki je v tem, da imaš pravico več kot le do para čevljev in do tega, da se naješ do sit
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Življenje brez pravnikov: osvoboditev ...

Vesna Bergant-Rakočević, 15.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 35/2011Pred kratkim sem v The New York Rewiev of Books brala recenzijo knjige Life Without Lawyers: Liberating Americans from Too Much Law, W. W. Norton po tem, ko je uničila del inventarja in se skoraj poškodovala, so jo objokano - in vklenjeno - odvedli policisti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄8

Država in družbena struktura

France Bučar, 3.3.2011

Pravoznanstvo

dr. France Bučar, Pravna praksa, 8/2011Demokratična parlamentarna država, ki smo jo z osamosvojitvijo formalno vzpostavili z novo ustavo in pravnim redom, je v skladu s prevladujočim pojmovanjem o naravi in delovanju sodobne demokratične družbe. Ne deluje pa v skladu s pričakovanji, ki smo jih vanjo stavili ob njeni ustanovitvi; stanje se celo grozeče poslabšuje. S to trditvijo, s katero se verjetno vsi ne bodo strinjali, se odpira vprašanje o vzrokih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄44

Meeeeeeeeeeee

Vesna Bergant-Rakočević, 11.11.2010

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 44/2010Pravna eminenca na dveh nogah, ki se sicer zadnje čase ukvarja pretežno s pesticidi, je nekoč (ne vem sicer več točno, ob kateri priložnosti) razlagala, da je sreča za krave v hlevu, pravo pa, da je za aristokrate. Danes mislim, da je stvar v obeh rekih (ki sem ju na silo združila le za to priliko) ravno obratna, namreč, da je sreča za aristokrate, pravo pa za krave v hlevu, pri čemer bi bilo treba le še ustrezno opredeliti: aristokrate, krave in srečo (namesto krav bodo na primer tokrat dobre tudi ovce). Kaj je pa pravo (zlasti: "pravna država") - to se pa ve!
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(3) 45(1) 44(2)
43(2) 42(1) 41-42(1) 40-41(2)
36(3) 35(2) 31-32(1) 29-30(1)
28(2) 27(1) 27-28(1) 26(3)
25-26(1) 24(2) 24-25(3) 23(1)
20(2) 19(1) 18(1) 17-18(1)
16-17(2) 15(1) 14(2) 13(1)
12(3) 12-13(1) 11(1) 8(1)
7(1) 7-8(1) 6(1) 5(1)
5-6(1) 4(1) 3(1) 1(2)

Leto objave

2018(1) 2017(2) 2016(1) 2015(3)
2014(3) 2013(10) 2012(1) 2011(3)
2010(3) 2009(6) 2008(6) 2007(4)
2006(2) 2005(3) 2004(2) 2002(2)
2000(3) 1999(2) 1998(1) 1996(2)
1993(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov