O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Stvari ali čuteča bitja

dr. Luigi Varanelli, 4.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 26/2019Letos mineva petstota obletnica smrti Leonarda da Vincija. Leonardo je bil vizionar zlatega kova. Za dolgo brado in visokim čelom se je skrivala edinstvena osebnost, ki je gojila interese na vseh področjih človekovega znanja in dosegla neslutene višave, ki še vedno fascinirajo tudi sodobnike. Tu ne nameravam govoriti in opisovati njegovega opusa ali njegovih odkritij na področju tehnike niti njegove svobodomiselnosti na področju družbe, ljubezni in spolnosti, saj so to naredili že drugi. Rad pa bi bralcem razodel nekatere vidike njegove osebnosti, ki so manj znane, a zaradi tega nič manj pomembne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pravica do zasebnosti in njeno zanemarjanje

dr. Luigi Varanelli, 16.5.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 19/2019Paradoksi so se mi od nekdaj zdeli izjemno zanimiva tema. Paradoksi niso zgolj osojna stran človeškega uma, temveč tudi odraz protislovij, ki nastanejo v družbi. Kadar se paradoks pojavi v družbi in v njenih dogajanjih, naznanja razcepitev duha, pomanjkanje jasnih ciljev, kratkovidnost in omejenost. Družba, ki se sooča s paradoksi, je kot otrok v temi, ki išče pot do svetlobe, a je ne najde. S paradoksi družba posameznikom sporoča, da je v krizi, da je padla v past nevroze in da se v bližnji prihodnosti obetajo korenite spremembe. Paradoksov, ki jih opazujem v današnjem družbenem dogajanju, je izjemno veliko, a tukaj izpostavljam le enega, še posebej zanimivega: razmerje med pravico do zasebnosti in razbohotenje družbenih omrežij oziroma njihova uporaba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Religijsko javno pravo

mag. Sebastijan Valentan, 23.8.2018

Pravoznanstvo

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 30-31/2018Če je kdo že v prejšnjem članku o kanonskem ali cerkvenem pravu na sploh izvedel kaj novega, potem mu bo vsebina, ki se skriva za današnjim naslovom, še novejša. Predstavljen bo za slovenski prostor nenavaden in doslej v glavnem neuporabljen izraz, ki se dotika področij, na katerih država pravno ureja razmerja s Katoliško cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Kanonsko/cerkveno pravo v odnosu do prava države

mag. Sebastijan Valentan, 21.6.2018

Pravoznanstvo

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 24-25/2018Ko pomislimo na besedo pravo, jo povežemo z urejanjem odnosov v neki družbi. Ubi societas, ibi ius. Kot so se skozi zgodovino razvijali različni pravni sistemi, se je razvijalo tudi kanonsko pravo, imenovano tudi cerkveno, ker je to pravo Katoliške cerkve. Kanonsko pravo se ni ustavilo nekje v preteklosti, ampak je del družbene stvarnosti in odnosov tudi danes. Čeprav je res, da se njegov namen v bistvu razlikuje od namena prava države, pa vidimo med njima številne vzporednice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Nekatera tveganja omejevanja svobode govora v aktualnih družbenih razmerah

Igor Vuksanović, 16.6.2016

Pravoznanstvo, Človekove pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 24/2016Priznam, da sem izbral precej ambiciozno zveneč naslov za svoj članek. Ker gre za kratek zapis, v katerem se bom obravnavane tematike le dotaknil, naj takoj omejim področje svojega raziskovanja. V zadnjem času je s strani vplivnih pravnikov in mnenjskih voditeljev po Evropi moč slišati vse bolj agresivne zahteve za širjenje definicije "sovražnega govora" v zvezi z dvema zelo aktualnima družbenima temama. Prva je množični prihod beguncev oziroma migrantov z različnih kriznih območij v Evropo, druga (zaradi geografskega izvora večine beguncev s prvo povezana, čeprav mnogo širša) pa je problematika kolizije med tradicionalnim razumevanjem določene manjšine islamskih vernikov in v Evropi ustaljenim razumevanjem dopustnosti verske satire, smešenja ter intelektualnega obračunavanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Pojem zlorabe pravice in pravni argument prepovedi zlorabe pravice

Milan Vajda, 16.6.2016

Pravoznanstvo

Milan Vajda, Pravna praksa, 24/2016Ali velja misel "Pravica ne dela nikomur krivice!" v kontekstu pozitivnega prava in ali je možno pravico sploh zlorabiti? Sistem pozitivnega prava je (ali bi moral biti) tako (iz)oblikovan, da njegovi uporabniki niso nikoli v pravni dilemi, da s tem, ko uporabijo pravno normo (tako kot je zapisana), lahko povzročijo tudi "zlorabo pravice".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Ko se namesto otroka rodi starec

dr. Luigi Varanelli, 4.2.2016

Pravoznanstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 5/2016S 1. januarjem je začela veljati novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki je med drugim močno omejila ustanavljanje družb in podjetij ter pridobitev statusa družbenika (10.a člen ZGD-1I). Po novem namreč ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost ali zaradi nekaterih drugih kaznivih dejanj. Enaka omejitev velja tudi za davčne dolžnike, za osebe, ki so bile najmanj dvakrat sankcionirane z globo na podlagi pravnomočne odločbe Inšpektorata RS za delo ali FURS v zvezi s plačilom za delo oziroma zaradi prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno, in za osebe, ki so bile z več kot 50-odstotnim deležem neposredno udeležene v kapitalu družb z omejeno odgovornostjo, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi določila ZFPPIPP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Neustavnost popolne prepovedi rekreativne uporabe marihuane

Luka Vlačić, 17.12.2015

Pravoznanstvo

Luka Vlačić, Pravna praksa, 49-50/2015Popolna prepoved osebne uporabe marihuane v rekreativne namene in vseh aktivnosti, povezanih s tem, kot na primer sajenje marihuane, pomeni neustaven poseg v pravico do svobodnega razvoja osebnosti, je 3. novembra s štirimi glasovi za in enim proti odločil prvi senat mehiškega Vrhovnega sodišča. Poglejmo si v nadaljevanju nekatere elemente odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Novela ZGD-1I

Irena Vovk, 19.11.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2015Prejšnji četrtek, tj. 12. novembra 2015, je bil novembrski sestanek Pravniškega društva Ljubljana namenjen noveli ZGD-1I - ključnim novostim in spremembam. Kot je dejal profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Klemen Podobnik, zelo obsežna novela, ki ima kar 107 členov, pomeni največjo spremembo korporacijske zakonodaje v zadnjih desetih letih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Dnevi slovenskih pravnikov 2015 (1.)

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, Vovk Irena, 22.10.2015

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41/2015Že kar 41. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je potekalo 8. in 9. oktobra v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Tudi letos je bilo v okviru Dnevov organiziranih osem sekcij in ena okrogla miza, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo 44 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in okrogle mize.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Za javne informacije

Irena Vovk, 9.10.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 39-40/2015Transparency International Slovenia (TI Slovenija) opozarja, da je predlog sprememb 34. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E), ki je v zakonodajnem postopku, v nasprotju z mednarodnimi standardi in Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Zakon ne odpravlja trenutno nezakonitega zaračunavanja stroškov dela javnih uslužbencev za posredovanje informacij, temveč ga celo legalizira in še naprej omogoča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Prostovoljna odločitev

Irena Vovk, 18.6.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2015Vlada pozdravlja dokument Evropske komisije, ki ga vidi kot podlago za oblikovanje celostnega odziva na situacijo, ki smo ji priča v Sredozemlju, hkrati pa tudi kot enega od prispevkov k oblikovanju prenovljene strategije EU do migracij, se glasi predlog stališča, ki ga je 12. junija na seji sprejela Vlada in ga v odločanje poslala Državnemu zboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Arbitraža o meji

Irena Vovk, 19.3.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 11-12/2015"Sem zelo optimistična in upam, da ne bom preveč razočarana," je na srečanju Pravniškega društva Ljubljana 12. marca v zvezi s končno odločitvijo Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki jo lahko pričakujemo še letos, dejala profesorica na PF Univerze v Ljubljani in ena od agentk dr. Mirjam Škrk. Ne glede na karkoli pa bosta morali končno razsodbo obe državi spoštovati, je še dejala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Predlog ZRLI-E

Irena Vovk, 22.1.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Ker je bil s spremembo Ustave - Ustavni zakon o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave - maja 2013 zakonodajni referendum urejen povsem na novo, je treba temu ustrezno spremeniti tudi Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI). Zato je Ministrstvo za javno upravo v medresorsko usklajevanje in javno razpravo posredovalo predlog novele ZRLI-E. Javna razprava bo potekala do 9. februarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

(A)moralnost pravnikov

Irena Vovk, 4.12.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 47/2014"(A)moralnost pravnikov se manifestira na več načinov. Pravniki s(m)o lahko politiki v zakonodajni ali izvršni oblasti, funkcionarji v pravosodju, uslužbenci v Državnem zboru, strankah, vladi, na sodiščih, tožilstvih, ministrstvih in drugod, pozerji, lukrativni svetovalci politikom in obračalci plašča po vetru, die Wende Experten, prepogosto brez moralnih zadržkov, pasivni tolerantneži pravnih in etičnih zlorab ali osamljeni borci za pravico, ki jih žene civilni pogum. Družbeno breme seveda nosijo tudi odvetniki, notarji, pravniki v gospodarstvu in učitelji prava," je uvodno razmišljanje na okrogli mizi 10 najvplivnejših pravnikov (že štirinajsti izbor je potekal na osrednjem slovenskem pravnem portalu IUS-INFO v organizaciji družbe IUS SOFTWARE) 2. decembra v ljubljanskem hotelu Lev strnil moderator in eden od deseterice najvplivnejših dr. Marko Pavliha, sicer profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov (2.)

Vovk Irena, Skubic Zoran, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2014 6. sekcija Lobiranje med zakonom in korupcijo Irena Vovk "Leta 2013 je v Sloveniji delovalo 62 registriranih lobistov (tj. poklicnih lobistov), ki so Komisiji za preprečevanje korupcije poslali kar 591 poročil (leto poprej pa zgolj 216), ki so poročala
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Pravniki in politiki - med načelnostjo in pragmatizmom

Tilen Vesenjak, 6.11.2014

Pravoznanstvo

Tilen Vesenjak, Pravna praksa, 42-43/2014Akademsko društvo Pravnik (ADP) je 15. oktobra 2014 obeležilo že jubilejno deseto Rdečo mašo za pravnike in študente prava s spremljevalnim programom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa smo prisluhnili predavanju gosta Antona Tomažiča, ki mu je sledila svečana sveta maša, ki jo je daroval novoimenovani ljubljanski nadškof Stane Zore. Večer smo sklenili s pogostitvijo in druženjem v prostorih Galerije Družina, kjer sta se prvič srečala tudi novi nadškof in predsednik vlade dr. Miro Cerar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Prometu in komisarki na pot

dr. Patrick Vlačič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Patrick Vlačič, Pravna praksa, 42-43/2014Nekaj že mora biti na tem prometu. Tako so si verjetno mislili Hamurabi in tvorci njegovega zakonika, ki je vklesan na 2,23 metra visokem stebru iz črnega diorita. Eden najstarejših pisnih pravnih virov, kar jih pozna človeštvo, ki izhaja iz Babilona in je nastal med letoma 1792 in 1750 pred našim štetjem, je namreč vseboval tudi določbe o prevozu. Z navigare necesse est, vivere non est necesse je po zapisih Plutarha Pompej nagnal vojake in pomorščake na ladje, da so iz provinc v Rim peljali žito. Bali so se namreč slabega vremena. Potreba po dostopu do dobrin iz Azije je bila tako močna, da je Kolumb, Genovežan v španski službi, v Azijo želel kar po drugi strani. Tako je priplul v Ameriko. Kakorkoli že, mejnikov, ki so tako ali drugače povezani s prometom, je v človeški zgodovini ogromno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Predčasne volitve

Irena Vovk, 5.6.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2014Predsednik republike Borut Pahor je podpisal Odlok o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 39/14). "S podpisom sem odločil, da se Državni zbor RS razpusti z 2. junijem 2014. Predčasne volitve poslancev v Državni zbor RS bodo v nedeljo, 13. julija 2014," je Pahor dejal v nagovoru državljanom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Evropske volitve 2014

Irena Vovk, 29.5.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 21/2014Evropski ljudski stranki (EPP) bo glede na zadnje podatke, objavljene na spletni strani Evropskega parlamenta, v prihodnjem, osmem sklicu parlamenta pripadlo 213 sedežev (od skupaj 751), socialistom (S&D) bo pripadlo 190 sedežev, Alde 64 sedežev, sledijo Zeleni s 52 sedeži, zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti s 46 sedeži, Združena evropska levica s 42 sedeži, nepovezanih poslancev je 41, evroskeptična Evropa svobode in demokracije naj bi dobila 38 sedežev, poleg tega pa bo v parlamentu še 65 na novo izvoljenih poslancev, ki za zdaj niso pridruženi nobeni od uveljavljenih političnih skupin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 15.5.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2014Michael J. Frese Sanctions in EU Competition Law - Principles and Practice (Hart Publishing, Oxford, 1. izdaja, 2014, 213 strani) V prvih desetletjih evropskega združevanja je bilo izvrševanje konkurenčnega prava EU zelo centralizirano. Skoraj vsi izvršilni ukrepi v skladu s 101. in
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Delno spreminjanje sistemske zakonodaje

Irena Vovk, 17.4.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2014"Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer smo se zadnji dve leti soočali z velikimi težavami pri organizaciji, vendar smo odločeni, da dnevi tudi v prihodnje ostanejo stalnica na področju pravniškega izobraževanja," je na dvanajstih dnevih civilnega in gospodarskega prava 10. aprila v Portorožu dejal direktor Inštituta za primerjalno pravo pri PF Univerze v Ljubljani dr. Lojze Ude. "V teh časih se politiki neradi pogovarjajo o pravu, če pa se že, se sklicujejo na pravno državo, za katero ni nobene vsebine ali pa se skriva kaj drugega. Pravniki pa moramo ohraniti razpravo o pravnih razmerjih med ljudmi, kajti to je pogoj za zdravo družbo ter urejeno gospodarsko in politično življenje."
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Proti sistemskemu nasprotju interesov

Igor Vuksanović, 6.3.2014

Pravoznanstvo

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 9/2014Se spominjate dileme, ali se zamudne obresti obračunavajo linearno ali konformno? Logika konformnega obrestovanja, ki se je uveljavila v praksi, je bankam kot tipičnim upnikom omogočila bistveno višje obrestne prihodke. Se spominjate III. Dnevov civilnega prava leta 2005? Eno od zelo vplivnih predav
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Vpliv medijev na sodnikovo odločitev

dr. Luigi Varanelli, 27.2.2014

Pravoznanstvo, Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 8/2014Stvarnost se nam razodeva prek medijev. Vsak od nas ima sklenjen krog oseb (prijateljev, kolegov ali sorodnikov), ki nam neposredno nudijo stik s svetom, a je pretežni del našega v?denja v resnici posredovanega prek medijev. Naša zavest je zrcalo podatkov, ki jih vsakodnevno dobivamo in procesiramo. Pogosto se tega ne zavedamo, a človekovo v?denje in vedenje se oblikujeta v tesnem prepletanju medijskih informacij z našimi zavestnimi ali podzavestnimi vzgibi. Šele v zadnjih desetletjih se psihologi zavedajo, kako odločilen je vpliv medijev na človekove izbire. Mediji pretvarjajo posamezne informacije v socialno zavest in tako soprispevajo k oblikovanju miselnosti družbe. Posameznik, ki je del družbe, je potrošnik medijskih informacij. Vsaka informacija, ki jo dobi, preoblikuje njegovo zavest, mu daje določene usmeritve, spreminja ali, bolje rečeno, usmerja tok njegovih misli v vnaprej določene vzorce. Izbira med dvema ali več alternativami ni več plod svobodne človekove izbire, temveč izid kompleksne interakcije med posameznimi informacijami, ki nam jih posredujejo mediji in notranji človekovi tokovi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Nova, sodobnejša igralniška zakonodaja ali ...?

mag. Barbara Varga, 7.11.2013

Pravoznanstvo

mag. Barbara Varga, Pravna praksa, 42-43/2013Igralniška dejavnost se je v preteklih dvajsetih letih razvila v pomemben del turističnega gospodarstva v Sloveniji. Vse globlja gospodarska kriza, za sodobnimi trendi zaostal zakonodajni sistem urejanja dejavnosti in neskladja s pravnim redom EU so nakazali nujno potrebo po nadgraditvi veljavnega Zakona o igrah na srečo. Dne 24. septembra je tako Ministrstvo za finance v javno obravnavo posredovalo predlog novega Zakona o igrah na srečo, ki le v nekaterih pogledih sledi smernicam Strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji, saj so trenutne okoliščine zahtevale nekatere spremembe, ki jih strategija ni predvidela.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 47(1) 45(1) 45-46(1)
44(1) 42(2) 42-43(4) 41(1)
39-40(1) 38(2) 35(1) 34(1)
30-31(1) 28(1) 26(2) 24(2)
24-25(2) 22(2) 21(1) 20(1)
19(2) 15(1) 14-15(1) 11(1)
11-12(1) 9(1) 8(2) 6(1)
5(1) 4(2) 3(1) 3-4(1)
2(2) 1(1)

Leto objave

2019(2) 2018(2) 2016(3) 2015(7)
2014(10) 2013(8) 2011(2) 2010(2)
2008(1) 2007(3) 2004(2) 2003(2)
2002(2) 2000(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov