O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 52)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

XVII. Nomotehnični dnevi

Patricij Maček, 18.7.2019

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 28-29/2019Na PF Univerze v Ljubljani so letos, 22. maja 2019, potekali že XVII. Nomotehnični dnevi, katerih koordinator je bil tokrat zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Albin Igličar. Dogodek, na katerem so udeleženci razpravljali o različnih odprtih vprašanjih nomotehnike, so organizirali Inštitut za primerjalno pravo pri PF Univerze v Ljubljani, Služba Vlade za zakonodajo in PF Univerze v Ljubljani. Seminar sta s pozdravnima nagovoroma otvorila direktor Inštituta za primerjalno pravo pri PF Univerze v Ljubljani in zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Lojze Ude ter direktor Službe Vlade za zakonodajo Rado Fele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Kdor teče, slabo ne misli

dr. Jože Mencinger, 4.10.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 38/2018Tako bi lahko rekli za našega predsednika, ki povsod, tudi po New Yorku, kaže svojo strast do teka in še mnogo bolj do posnetkov svojega teka, s katerimi razveseljuje podanike. Tudi tiste, ki nismo poslušali njegovega govora v palači Združen
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravni red in zdrava pamet

dr. Jože Mencinger, 6.9.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2018Nedavno nas je navdušila korajža novogoriškega sodišča v znani bovški zgodbi s kubanskimi potnimi listi in samo zmeraj sitni Matevž Krivic je opazil, da ne gre za korajžo, ampak za pravilno uporabo pravnih norm in zdrave pameti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Časovnost razlage zakona

Patricij Maček, 15.3.2018

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2018O časovnih vidikih razlage zakona so razpravljali udeleženci znanstvene konference Časovnost razlage zakona, ki so jo organizirali Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), PF Univerze v Ljubljani in Društvo za pravno in socialno filozofijo. Po pozdravnem nagovoru profesorja na FE Univerze v Ljubljani, akademika in predsednika SAZU dr. Tadeja Bajda je na konferenci, ki je potekala 9. januarja 2018 na SAZU, kot prvi izmed referentov spregovoril upokojeni profesor na PF Univerze v Ljubljani, akademik in ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik, čigar prispevek smo že lahko prebrali v prvi letošnji številki Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Mit in resnica o katalonskem vprašanju

Patricij Maček, 21.12.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017O mednarodnopravnih in ustavnopravnih vidikih katalonskega osamosvojitvenega procesa so se pogovarjali udeleženci okrogle mize z naslovom Mit in resnica o katalonskem vprašanju, ki je potekala 4. decembra 2017 na PF Univerze v Ljubljani. Okroglo mizo sta organizirala Študentska organizacija PF Univerze v Ljubljani in društvo PANDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Pravo in jezik

Patricij Maček, 14.12.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2017"Nedvomno je izjemnega pomena, da Slovenci ohranimo svoj pravni jezik in svojo pravno terminologijo, in tega ne bomo storili na ta način, če bomo akademiki prisiljeni večino svojih del objavljati v angleščini, zato da bomo dosegli tiste točke, ki so potrebne za naše akademsko in raziskovalno napredovanje." S temi besedami je profesor in dekan na PF Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart med drugim poudaril pomen slovenskega pravnega jezika v uvodnem nagovoru na mednarodni konferenci Pravo in jezik, ki je potekala 23. novembra na PF Univerze v Ljubljani in ki jo je slednja organizirala skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Uresničevanje priporočil Varuha človekovih pravic

Patricij Maček, 16.11.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2017V prejšnji izdaji Pravne prakse smo v tej rubriki lahko prebrali, da si Ministrstvo za pravosodje prizadeva za uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in da si s tem želi seznaniti tudi zainteresirano javnost. Enak interes ministrstvo zasleduje tudi pri odzivih na letna poročila Varuha človekovih pravic (Varuh), zato je oblikovalo spletno stran, namenjeno odzivnim poročilom Vlade na Varuhova letna poročila in drugim pojasnilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Zakonitost, oholost in zdrava pamet

dr. Jože Mencinger, 11.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 18/2017Odločbe evropskih oblasti me le redkokdaj navdušijo; pred leti me je prijetno presenetila odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice o neprenesenih vlogah v NLB, tokrat pa odločba o tem, da mora država plačati odškodnino, ker je naše sodišče nekomu za 124 evrov dolga vzelo hišo. Odločitvi sta v našo, torej tudi mojo, škodo, a obe imata opraviti z oholostjo in nerazumnostjo slovenskih oblasti, ki se razpreda od ene veje do druge. Od tod vse manj zaupanja v vse veje oblasti, ki naj bi uživale zaupanje, in vse manj spoštovanja do predstavnikov, ki naj bi uživali spoštovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

EU: Z majhnimi koraki v diktaturo

Mrva Blaž, Jesenko Miha, 6.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Blaž Mrva, Miha Jesenko, Pravna praksa, 14/2017V Ljubljani se je mudil britanski predavatelj, publicist, dolgoletni novinar pri državni televiziji BBC in konspirolog David Icke, ki trdi, da je v EU vedno manj svobode. Z njim smo opravili intervju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Poslušnost, neznanje ali oboje

dr. Jože Mencinger, 23.2.2017

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 7-8/2017Ravnanja slovenskih oblasti v odnosih z evropskimi nisem nikoli prav razumel. Vse sem pripisoval prislovični ponižnosti in sprejemanju vsega, kar tam rečejo. Zdaj se mi vse bolj zdi, da je pomemben razlog poslušnosti neznanje oziroma da sta poslušnost in neznanje tesno povezana. Če ne veš, za kaj gre, težko nasprotuješ. Poglejmo dva primera.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Legalizirajmo prostitucijo

Patricij Maček, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016O razlogih ZA in PROTI legalizaciji prostitucije so razpravljali udeleženci javne debate Legalizirajmo prostitucijo, ki je potekala 24. novembra na PF Univerze v Ljubljani, v kateri sta se pomerili ekipa profesorjev proti ekipi študentov PF Univerze v Ljubljani. Ekipa študentov, ki so jo sestavljali Mateja Štimulak, Klemen Starič in Nadja Mićić, je bila za legalizacijo, ekipa profesorjev, ki so jo sestavljali prof. dr. Katja Filipčič, prof. dr. Matjaž Ambrož in doc. dr. Mojca M. Plesničar, pa je bila proti legalizaciji. Na osrednjem in tradicionalnem dogodku Debatnega kluba PF Univerze v Ljubljani je po mnenju poslušalcev prepričljivo zmagala ekipa študentov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Pravo in politika - zaveznika ali nasprotnika?

Patricij Maček, 8.12.2016

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2016"Za politiko je pravo velikokrat ovira, zato ker onemogoča hitro in efektivno rešitev, kot jo vidi politika. Probleme politik vidi na drug način kot pravnik," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi Pravo in politika - zaveznika ali nasprotnika? med drugim povedal moderator, odvetnik Andrej Razdrih. Na okrogli mizi, ki je potekala 30. novembra v ljubljanskem hotelu Lev, so razpravljali letošnji, po mnenju uporabnikov in obiskovalcev osrednjega pravnega portala IUS-INFO, najvplivnejši pravniki, ki so: dr. Matej Avbelj, dr. Miro Cerar, ddr. Klemen Jaklič, dr. Neža Kogovšek Šalamon, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, dr. Vasilka Sancin, dr. Andraž Teršek, dr. Verica Trstenjak in Jan Zobec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

O pravu in pravičnosti

dr. Jože Mencinger, 7.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 27/2016Večina ljudi pri obsojanju »reševanja« bank spregleda, da banke ne posojajo svojega denarja, temveč denar varčevalcev in da gre pri »reševanju« bank dejansko za reševanje finančnega premoženja tistih davkoplačevalcev, ki imajo v bankah svoj denar. Zato pravni red banke obravnava drugače kot druge gospodarske družbe. Ko zaidejo v težave, jih država poskuša »reševati« z javnim denarjem; del tega je spet premoženje davkoplačevalcev, ki ga rešuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Kaj priporoča Komisija

dr. Jože Mencinger, 9.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 23/2016Z velikim "olajšanjem" smo nedavno sprejeli ugotovitev Evropske komisije, da je Slovenija prenehala ogrožati finančno stabilnost EU. Zato bo Komisija priporočila Svetu EU, da proti Sloveniji konča postopek presežnega primanjkljaja, saj nas zaradi pokazane ubogljivosti ni več treba nadzorovati. Ne glede na to pa mora Slovenija nadaljevati s "fiskalnim naporom", tj. s prizadevanji, da še naprej zmanjšuje proračunski primanjkljaj in izpolnjuje druge njene nauke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Preprosta ekonomika članstva v Natu

dr. Jože Mencinger, 14.4.2016

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 15/2016Že nekaj časa se pojavljajo razprave o tem, da za Nato nimamo denarja oziroma da ga je treba najti in povečati delež BDP za varnost, ki naj jo zagotavlja članstvo. Nedavno sem v Delu prebral, da je članstvo v Natu "ključni steber varnosti" in "največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini". A ker za članstvo ne namenjamo dovolj denarja, smo "zgolj članica, ne pa zaveznica", živimo na račun solidarnosti drugih članic, kar ni prav. Obljube, posebno če so zapisane v pogodbi, je treba spoštovati ali pa, če ne gre, od njih odstopiti. Morda bi zato veljalo razmisliti ne le o tem, ali in kje naj za članstvo poiščemo več denarja, ampak tudi o tem, da iz Nata izstopimo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Proslava, stalna pripravljenost in še kaj

dr. Jože Mencinger, 21.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 03-04/2016Konec leta smo slovesno praznovali petindvajsetletnico plebiscita, nekateri pa še "zmago otrok" na referendumu nekaj dni prej. Državna proslava je bila skromna, oblast si očitno ne more ali ne upa več privoščiti, da bi po proslavi tisti, ki smo tam, dosežkom petindvajsetih let nazdravili s kakšno čašo. Sam sem se udeležil že veliko državnih proslav; daleč najrazkošnejša je bila, ko smo dobili evro. Takrat sem bil morda edini, ki se je naglas čudil, da proslavljamo izgubo dela svoje neodvisnosti, svoj denar, a sem izgubo sprejel kot usodo, ki se ji ni bilo mogoče in tudi ne pametno izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Tihi pianist, SDH in DUTB

dr. Jože Mencinger, 17.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 49-50/2015V Pravno prakso pišem že nekaj časa. Ne gre za donosen posel, a kolumno se piše, ker se avtorju zdi, da ima bralcem kaj povedati. Lahko je ne preberejo, lahko jo preberejo in se z njo strinjajo ali pa jo preberejo in se z njo ne strinjajo. Če je ne preberejo, je pisanje podobno igranju klavirja v kakšni bolj "nobel" restavraciji ali preddverju hotela, ki mora biti dovolj tiho, da se pri jedi ali pogovoru ne sliši. Če se z mnenjem vsi strinjajo, ni mnogo bolje; igranje se sliši, a nikogar ne moti. Igranje je smiselno le, če poslušalce moti oziroma če se bralci kolumne z mnenjem ne strinjajo. Tu imam problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Odgovornost pravnikov

Patricij Maček, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2015"Biti izbran med 10 najvplivnejših pravnikov v Republiki Sloveniji je velika čast. Toda velik vpliv zahteva tudi veliko odgovornost. Najprej odgovornost za svoja lastna ravnanja v profesionalnem pravniškem svojstvu, nato odgovornost za svoj pravniški stan, za institucije pravne države in ne nazadnje za državo samo. Odgovornost pravnikov za pravo in pravno državo pa je še posebej velika, kadar vladavina prava v številnih svojih segmentih ne dosega predpisanih ustavnih standardov. Zdi se, da temu opisu ustreza tudi Slovenija, a glede tega tudi med pravniki mnenja ostajajo deljena. Eno pa je gotovo: resnične vladavine prava ni mogoče vzpostaviti brez odgovornih pravnikov kot posameznikov. Zato bo tokratna razprava 10 najvplivnejših pravnikov o aktualnih pravnih izzivih v središče postavila vprašanje odgovornosti," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi ob podelitvi priznanj najvplivnejšim 8. decembra v ljubljanskem hotelu Lev povedal moderator in eden od letošnje enajsterice najvplivnejših dr. Matej Avbelj, profesor in dekan na Fakulteti za državne in evropske študije ter profesor na Evropski pravni fakulteti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Odprta vprašanja zakonodajne dejavnosti

Patricij Maček, 19.11.2015

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2015"Corruptissima re publica plurimae leges", kar v prevodu pomeni: "Ko je država najbolj izprijena, je največ zakonov". S temi besedami je uvodni nagovor na razpravi o odprtih vprašanjih zakonodajne dejavnosti, ki je potekala 12. novembra na PF Univerze v Ljubljani, začel akademik in profesor na tej fakulteti dr. Marijan Pavčnik. Ob tem je navedel, da smo v Sloveniji leta 1991 imeli 354 zakonov in 796 podzakonskih aktov, danes pa imamo kar 877 zakonov in 18.009 podzakonskih aktov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Begunci, Frančišek in TTIP

dr. Jože Mencinger, 22.10.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 41/2015Čeprav sem ekonomist, ali prav zato, menim, da je "ekonomizacije" vsega in vsevprek preveč. Nanjo kaže že besednjak, ki se je uveljavil v zadnjih letih: "delovna sila", "dodana vrednost", "človeški kapital", "davkoplačevalci". "Delovna sila" je pravzaprav žaljivka, ki bi jo morali uvrstiti med gesla sovražnega govora. "Dodana vrednost", ki ni nič drugega kot vsota plač, dobičkov in posrednih davkov, postaja uporabna za vse. Tina Maze je dodana vrednost slovenskega smučanja, Kevin Kampl malo manjša dodana vrednost slovenske nogometne reprezentance. Znanje se je spremenilo v "človeški kapital"; na univerzah naj bi ga dodali "delovni sili" in jo spremenili v "delovno silo z visoko dodano vrednostjo". Državljani smo postali "davkoplačevalci".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Nove vrednote skozi oči pravne filozofije

Luka Mišič, 9.10.2015

Pravoznanstvo

Luka Mišič, Pravna praksa, 39-40/2015Na PF Univerze v Ljubljani je 2. oktobra potekal Simpozij za pravno in socialno filozofijo, ki sta ga organizirala Društvo za pravno in socialno filozofijo ter Katedra za teorijo in sociologijo prava. Na enodnevnem simpoziju smo tako lahko prisluhnili enajstim referentom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Zakaj je dobro biti "Norvežan"?

dr. Jože Mencinger, 21.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 20-21/2015Norveško in Slovenijo uvrščajo med mala evropska gospodarstva, a razlike med njima so velike; Slovenije ima dva, Norveška pet milijonov prebivalcev, norveški BDP je približno enajstkrat večji od slovenskega, slovenska življenjska raven pa je, če upoštevamo kupno moč, približno 47 odstotkov norveške. Javni prihodki na Norveškem dosegajo 54 odstotkov BDP, javni izdatki 46, v Sloveniji so prvi 45, drugi pa 49 odstotkov. Slovenija se z "varčevanjem" in izvozom izvija iz krize. Norveška teh problemov nima.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Prišli trgovci z novci ...

dr. Jože Mencinger, 23.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 16-17/2015"Prišli trgovci z novci za šalo v Blatno vas zares, na trgu sredi blata pustili pisker zlata ..." Moj peti vnuk Lev Župančičeve pesmi še ne razume prav dobro. Podobno je z našo oblastjo. Pesem pa malo spominja na zdajšnjo razprodajo slovenskih podjetij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Kaj je pravica - kaj je resnica?

mag. Miroslav Mozetič, 9.4.2015

Pravoznanstvo

mag. Miroslav Mozetič, Pravna praksa, 14/2015Ali so te besede našega velikega pravnika še vedno veljavne? Morale bi biti. On je govoril tudi o "človečnem" pravu. Govoril je o pravu, katerega namen (bit) je, da služi pravičnosti, da je "človečno". In, da pravo, ki ni človečno, ni pravo. Ne služi pravičnosti. Prepričan sem, da je v mesecu, ko Ustavno sodišče razgrne pred javnostjo poročilo o svojem delu v preteklem letu, prav, da se spomnimo teh besed. Pa ne le spomnimo, tudi zamisliti bi se morali ob njih, zlasti tisti, ki smo tako ali drugače aktivno vpleteni v različne pravne postopke. Pri tem si velja postaviti tudi nekaj vprašanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Brez navideznosti in improvizacije

Branko Masleša, 5.3.2015

Pravoznanstvo

Branko Masleša, Pravna praksa, 9/2015Postaja že tradicija, da slovensko sodstvo ob otvoritvi sodnega leta opravi analizo poslovanja in si določi prioritetna področja delovanja v prihodnjem letu. S tem potrjuje, da se zaveda odgovornosti in da kot samostojna veja oblasti usmerja vse napore v trajno izboljševanje poslovanja in kakovosti svojega dela.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(3) 47(2) 46(1)
45(1) 45-46(1) 44(2) 41(1)
39(1) 39-40(1) 38(1) 36(1)
34(1) 33(1) 31-32(2) 28(1)
28-29(1) 27(1) 26(1) 24-25(1)
23(2) 20-21(1) 19(1) 18(3)
16-17(2) 15(1) 14(4) 13(1)
11(2) 10(1) 9(1) 7(1)
7-8(1) 6-7(1) 5(1) 03-04(1)
1(1)

Leto objave

2019(1) 2018(3) 2017(6) 2016(6)
2015(9) 2014(5) 2013(6) 2012(5)
2010(2) 2009(1) 2008(3) 2007(2)
2002(1) 2000(1) 1995(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov