O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 21 (od skupaj 21)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Časovnost razlage zakona

Patricij Maček, 15.3.2018

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2018O časovnih vidikih razlage zakona so razpravljali udeleženci znanstvene konference Časovnost razlage zakona, ki so jo organizirali Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), PF Univerze v Ljubljani in Društvo za pravno in socialno filozofijo. Po pozdravnem nagovoru profesorja na FE Univerze v Ljubljani, akademika in predsednika SAZU dr. Tadeja Bajda je na konferenci, ki je potekala 9. januarja 2018 na SAZU, kot prvi izmed referentov spregovoril upokojeni profesor na PF Univerze v Ljubljani, akademik in ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik, čigar prispevek smo že lahko prebrali v prvi letošnji številki Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Med pravno stroko in pravno znanostjo

dr. Janja Hojnik, 16.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 10/2017Nedavno sem se udeležila posveta na Pravni fakulteti v Bernu, kjer smo udeleženci iz dvanajstih evropskih držav razpravljali o vprašanjih vrednotenja pravne znanosti. Osnovna ugotovitev, ki je bila hkrati razlog za posvet, je bila ta, da so merila vrednotenja v Evropi zelo različna, kot so tudi okoliščine, v katerih se pravna znanost razvija. V državah, kot sta Nemčija in Švica, je virov (javnih in zasebnih), ki finančno podpirajo pravno znanost, veliko. V večini držav, mednje sodi tudi Slovenija, pa so ti viri zelo omejeni in raziskovalci so vse bolj prisiljeni iskati denar v konkurenčni tekmi na evropskih razpisih. Pri tem postane ključno vprašanje, katero delo je sploh znanstveno in kako ovrednotiti, katero je dobro, boljše in vrhunsko. Od teh ocen niso odvisni le projekti, temveč tudi zaposlovanje, napredovanje in ohranitev službe posameznikov, v nekaterih primerih tudi obstoj institucij. Od teh ocen je odvisno, kaj pravniki na fakultetah raziskujemo in pišemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Digitalna državljanska samozaščita

dr. Aleš Završnik, 12.3.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 10/2015Digitalna samozaščita in digitalno opismenjevanje sta pomembna za ohranjanje ravnotežja moči v družbi. To velja za vsakega posameznika, še zlasti pa za specifične poklicne skupine, kot so poleg sedme sile še odvetniki, ki so včasih edini branik posameznika pred državo. Njihova digitalna pismenost in izobraženost o zasebnosti bi morali biti glede na strukturni položaj, ki ga zasedajo v odnosu do nadzorstveno-industrijskega arhipelaga, občutno večji kot pri splošni praviloma nezainteresirani javnosti. Kakšni sta teorija in praksa digitalne samozaščite in povratnega nadzora?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Qui caret argento, frustra utitur argumento. Qui dare scit, non qui dicere, rhetor erit.

Janez Kranjc, 12.3.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 10/2015Avtor reka je angleški epigramatik John Owen (Ioannes Audoenus - okrog 1564 do okrog 1622). Pod naslovom Novo govorništvo (Rhetorica nova) ga je objavil v prvi knjigi svoje zbirke epigramov. V slovenskem prevodu bi se glasil: Zaman argumentira, kdor mošnje ne odpira. Govornik je ta, kdor podkupiti, ne kdor govoriti zna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Družba je bolna, pozdravimo jo!

mag. Jaka Slokan, 14.3.2013

Pravoznanstvo

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 10/2013Tako kot se v svojem poklicu iz leta v leto bolj vračam k njegovim osnovam, namreč k temu, kaj pravo je, kako ga uporabljati in čemu služi, tako skušam ob pomoči zdrave pameti in preteklih dogodkov čedalje bolj razumeti vsakodnevne družbene pojave, ki nas tako ali drugače zadevajo. Menim, da se iz i
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Molk sramu

Miloš Zarić, 14.3.2013

Pravoznanstvo

Miloš Zarić, Pravna praksa, 10/2013Ob vsem, kar se dogaja okrog nas, je težko izostriti sosledje misli. Verjamem, da nisem edini, v katerem se vrtinčijo misli, vprašanja in dvomi. Kljub temu pa je edina misel, ki se mi nenehno poraja, ta, zakaj pravniki (pa tudi drugi intelektualci) molčimo. Zakaj molčimo že dvajset let, predvsem pa, zakaj molčimo zadnjih deset let, ko je povsem jasno, da so šle stvari krepko narobe. Mar nam ni jasno, da ko molčimo, nemo pritrjujemo tistim, ki sodstvo (pravosodje v širšem smislu) krivijo za prav vse težave v naši družbi. Pritrjujemo tistim, ki krivico in krivce iščejo onkraj sebe in svojega delovanja ter s tem še poglabljajo družbeni razdor. Danes, ko stojimo pred novimi očitki in folkloro slovenske politike ter javnosti, da je s papirjem in črnilom možno rešiti vse, da bomo z vsemogočno zakonodajo (celo s spremembo političnega sistema) prelili pravičnost in vrednote v našo bit, je treba molk prekiniti. Tudi mi (pravniki in preostali intelektualci) smo odgovorni in del krivde je na naših plečih. Bilo pa bi docela nepošteno, če bi za ves družbeni napuh in krivice prevzeli odgovornost pravniki in pravosodje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Natečaj za ustavne spremembe?

dr. Franc Grad, 15.3.2012

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 10/2012Pred kakimi desetimi leti je potekal obsežen postopek sprememb ustave, ki ga je sprožil vladni predlog, ki se mu je pridružilo še precej predlogov drugih predlagateljev. Na koncu je bilo sprejetih nekaj sprememb, ki so bile nujne, nekaj takih, ki niso bile nujne, pa tudi nekaj takih, ki niso bile niti potrebne, kaj šele nujne. Ni pa bilo sprejetih več sprememb, ki so bile nujne (in so še vedno). Ob tej priložnosti sem v Pravni praksi objavil uvodnik Naskok na ustavo. Ko sem ga zdaj vnovič prebral, se mi je zazdelo, da so misli v njem še vedno nenavadno aktualne in nemara še resničnejše, kot so bile takrat, ko so bile zapisane, kar zlasti velja za odnos politike do ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄10

Umetna inteligenca v pravu

Koritnik Boštjan, Grah Whatmough Andrej, 11.3.2010

Pravoznanstvo

Andrej Grah-Whatmough, Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 10/2010V naslednjih nekaj odstavkih sva avtorja najprej orisala velik gospodarski pomen (uspeh) interneta, najuspešnejši produkt na njem (spletni1 iskalnik Google) in razlog za tak uspeh ter prizadevanja na področju umetne inteligence za (več kot le) nadgradnjo tovrstnih iskalnikov. Vprašanje bralca PP, ki...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄10

Šola prava

Alenka Leskovic, 11.3.2010

Pravoznanstvo

Alenka Leskovic, Pravna praksa, 10/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄10

Krajša zgodovina načela pravne države

dr. Boštjan Zalar, 12.3.2009

Pravoznanstvo

dr. Boštjan Zalar, dr. Boštjan Zalar, Pravna praksa, 10/2009Ob izteku mandata prejšnje vlade smo lahko v javnem (političnem) diskurzu, v slovenskih strokovnih revijah in dnevnih časopisih zaznali povečano pojavljanje problematike o stanju pravne države v Sloveniji. Z nastopom nove vlade, še zlasti po izdaji druge odločbe Ustavnega sodišča z dne 11. decembra ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄10

Za razpravo o družbotvornem pomenu ideoloških simbolov

Andrej Kristan, 13.3.2008

Pravoznanstvo

Andrej Kristan, Pravna praksa, 10/2008magister filozofije prava (Pariz 2), magister zgodovine pravnih institucij (Poitiers), pripravnik v odvetniški pisarni Jože Kristan v Kranju Kot štipendist odvetnika Mira Senice je avtor v letu 2006/07 študiral na Evropski akademiji za teorijo prava. Na prispevek Za sodbo brez ideoloških simbol...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄10

Latinizmi v angleških pravnih besedilih (II)

Nataša Skubic, 15.3.2007

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 10/2007Nadaljujemo pregled latinizmov v angleških pravnih besedilih. Preden se lotimo nekaterih primerov, si oglejmo še dve splošni pravili glede njihove uporabe. Prvo pravilo se nanaša na vprašanje, ali v angleških besedilih latinske besede oziroma fraze pišemo ležeče. Splošno pravilo je, da ležeče piš...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄10

Nedosegljiv ideal

Avtor ni naveden, 15.3.2007

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

, Pravna praksa, 10/2007Pravna država je ideal, ki ga ne moremo nikoli popolnoma doseči, lahko si le čimbolj prizadevamo za njegovo uresničitev, je na forumu Mirovnega inštituta z naslovom Pravna država - Dosegljiv ideal ali mrtva črka na papirju dejal dr. Miro Cerar s PF Univerze v Ljubljani. Pravna država po besedah d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄10

Diskriminacija!?

mag. Matjaž Debelak, 15.3.2007

Človekove pravice, Pravoznanstvo

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 10/2007mag. pravnih znanosti, Urad za enake možnosti Že nekaj časa v javnih občilih (razen PP) zaznavam pogosto nepravilno in nepremišljeno navajanje ali razmišljanje, da je neko dejanje oziroma ravnanje ali pravni akt diskriminatorski. Žal je pojem diskriminacije, ki je res razmeroma nov, pogosto ne...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄10

Zakoni afer

Hinko Jenull, 18.3.2004

Državni zbor in državni svet, Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 10/2004Neprijetnih in sumljivih zadev, ki kažejo na slabo delovanje države in njenih organov, je vsak dan več. Scenarij je že utečen: mediji razkrijejo afero z oškodovanjem večjega števila posameznikov ali javnih sredstev; ljudstvo je na strani žrtev in zahteva odločno ukrepanje; državni organi po krajšem ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄10

Prispevki k sodobnemu evropskemu ustavnemu pravu

dr. Ivan Kristan, 29.3.2001

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 10/2001Nemška fondacija za mednarodno pravno sodelovanje (Deutsche Stiftung für internationale rechtliche Zusammenarbeit) in Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo sta organizirala ob koncu februarja v Budimpešti mednarodni akademski kolokvij na temo "Prispevki držav osrednje in vzhodne Evrope k sodobnemu ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄10

Meje (samo)omejevanja države ali kakor nam drago

dr. Matjaž Jager, 13.4.2000

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Matjaž Jager, Pravna praksa, 10/2000Meta analizo kazenskega procesa običajno - oziroma kot bi dejal profesor Bogomir Sajovic: "šolsko" - zastavimo kot iskanje pravega razmerja med učinkovitostjo postopka in obsegom varovanja človekovih pravic (predvsem obdolženca). V luči takšnega "tehtanja" je predavanje o samoomejevanju države oziro...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄10

Presoja ustavnosti in njen razvoj v modernem svetu

mag. Miro Cerar, 13.4.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

mag. Miro Cerar, Pravna praksa, 10/2000"The Constitutional Review and Its Development in the Modern World (A Comparative Constitutional Analysis)" (Published by "Hayagitak", Yerevan - Ljubljana, 1999) mag. Miro Cerar Predstavljamo skupno delo dr. Gagik-a Harutyunyana, predsednika Ustavnega sodišča Republike Armenije in dr. Arneta Mavč...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄10

Simpozij: Za večjo prisotnost žensk v politiki

Aleksandra Šljivar, 1.4.1999

Pravoznanstvo

Aleksandra Šljivar, Pravna praksa, 10/1999Če postavimo problem podreprezentiranosti žensk v politiki ob bok problemom, ki v tem trenutku tarejo Slovenijo, se zdi nizek odstotek žensk v telesih odločanja majhen problem. Vendar gre tukaj za očitno politično marginalizacijo. Žensk, ki predstavljajo najštevilčnejšo družbeno skupino z 51% deleže...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄10

Splošna teorija prava in države

dr. Marijan Pavčnik, 28.5.1998

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 10/1998Tretji zvezek Miličićeve Splošne teorije prava in države se ukvarja s tistimi vprašanji, ki jih tradicionalno uvrščamo v teorijo države. Knjiga ima tri vsebinske enote. Prva govori o pojmu države, druga se ukvarja z vsebino (bitjo) države, tretja pa razpravlja o oblikah (organizaciji) oblasti (v drž...
Naslovnica
Pravna praksa, 1992⁄10

Nemo duobus utatur officiis

dr. Janez Kranjc, 28.5.1992

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 10/1992Pred seboj imamo eno od tistih pravnih pravil, pri katerih ne poznamo ne avtorja ne časa nastanka. Verjetno je, da je pričujoča formulacija srednjeveška, čeprav je misel nedvomno rimska. Rimska republikanska ustava je skušala s porazdelitvijo javnih funkcij med različne magistrate preprečiti pono...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 10

Leto objave

2018(1) 2017(1) 2015(2) 2013(2)
2012(1) 2010(2) 2009(1) 2008(1)
2007(3) 2004(1) 2001(1) 2000(2)
1999(1) 1998(1) 1992(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

ABC ĆČD ĐEFG H IJ K L M NOP QRS Š TUVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov