O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 29)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pravica do zasebnosti in njeno zanemarjanje

dr. Luigi Varanelli, 16.5.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 19/2019Paradoksi so se mi od nekdaj zdeli izjemno zanimiva tema. Paradoksi niso zgolj osojna stran človeškega uma, temveč tudi odraz protislovij, ki nastanejo v družbi. Kadar se paradoks pojavi v družbi in v njenih dogajanjih, naznanja razcepitev duha, pomanjkanje jasnih ciljev, kratkovidnost in omejenost. Družba, ki se sooča s paradoksi, je kot otrok v temi, ki išče pot do svetlobe, a je ne najde. S paradoksi družba posameznikom sporoča, da je v krizi, da je padla v past nevroze in da se v bližnji prihodnosti obetajo korenite spremembe. Paradoksov, ki jih opazujem v današnjem družbenem dogajanju, je izjemno veliko, a tukaj izpostavljam le enega, še posebej zanimivega: razmerje med pravico do zasebnosti in razbohotenje družbenih omrežij oziroma njihova uporaba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Talent

dr. Ciril Ribičič, 18.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 19/2017Letošnjo pomlad sem bil priča več dogodkom, ki jih povezuje naslov današnje kolumne. Kot predstavnik raziskovalne skupine Inštituta za ustavno pravo ŽupanJA sem bil na srečanju vseh županj slovenskih občin, ki so v občini Grad razpravljale o aktualnih problemih z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom. Občudoval sem nasmejane obraze, prijetno vzdušje, argumentirane in strpne razprave, izražanje skrbi za razvoj lastne občine, skratka vse tisto, kar ne doživimo, ko spremljamo prenose na parlamentarnem programu. Da žensko izvolijo za županjo, mora biti bistveno učinkovitejša v volilni kampanji od svojih moških protikandidatov, ker se mora spopadati tudi s predsodki do vloge žensk v politiki. Stanje v slovenskih občinah bi se brez dvoma popravilo, če bi bilo na naslednjih volitvah izvoljenih petkrat ali šestkrat toliko županj, kot jih imamo danes (trenutno imamo 16 županj in 196 županov), pa bi bila prepričljiva moška večina še vedno zagotovljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Neučinkovito informiranje o spremembi predpisov predstavlja kršitev načela dobrega upravljanja

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2017Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je leta 2008 pridobil potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine za izvajalce ukrepov (izkaznica) z zaznamkom "velja trajno", nato pa se je zakonodaja leta 2012 spremenila in veljavnost izkaznice časovno omejila na obdobje pet let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Glas vpijočega v puščavi

dr. Saša Zagorc, 12.5.2016

Pravoznanstvo

dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 19/2016Zapleti z zakonodajnim referendumom, tako s predhodnim in naknadnim kot tudi s pobudami in zahtevami, imajo že več kot dvajsetletno brado, a v trenutnem dogajanju glede zlorabe referendumske pobude in razlogih zanjo bi težko našli boljšo referenco od Hirschmanove Exit, Voice, and Loyalty iz leta 1970. Njegova osnovna misel je enostavna, in sicer imajo člani neke skupnosti na voljo predvsem dva možna odziva, če menijo, da skupnost ne zagotavlja več zadostnih koristi oziroma kakovosti za posameznika. Sklicujoč se na Rousseauja, Hirschman pravi, da lahko posameznik bodisi izstopi (exit) iz skupnosti bodisi izrazi nezadovoljstvo (voice) z namenom izboljšati ali popraviti trenutno stanje. Dnevni delovni migranti so za svoje ekonomsko preživetje doslej že sledili strategiji izhoda, a ne v celoti, saj ekonomske aktivnosti izvajajo v tujini, predvsem Avstriji, preostale pa pretežno v Sloveniji. Zaradi neuspešnega prepričevanja državnih oblasti glede upoštevanja njihovega specifičnega davčno-ekonomskega položaja so zdaj povzdignili glas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ustava in retroaktivnost pravnih predpisov

dr. Franc Grad, 12.5.2016

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 19/2016Retroaktivnost ali povratna moč splošnih aktov pomeni učinek splošnega pravnega akta za nazaj za čas pred njegovo uveljavitvijo. Pomeni torej, da predpis jemlje pravice oziroma vzpostavlja nove dolžnosti ali vzpostavlja pravne posledice za dejanja v preteklosti (ex post facto).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Dolžniki kot negativna stvar, upniki kot reveži

Anita Lulić, 12.5.2016

Pravoznanstvo, Obligacije

Anita Lulić, Pravna praksa, 19/2016"Osebni stečaj je tipična, ne samo pravna, pač pa tudi izrazito politično-ekonomsko-psihološko-sociološka tema. Stečajni postopek je odvisen od tega, v kakšnem okolju živimo," je bila uvodna misel docenta Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Jaka Cepca na okrogli mizi Osebni stečaj na XIV. Dnevih civilnega in gospodarskega prava, ki so v organizaciji Inštituta za primerjalno pravo potekali 21. in 22. aprila v Portorožu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Zadeva Patria: kontekst brez prava

dr. Matej Avbelj, 14.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2015Svoj kritični zapis o (ne)ravnanju Ustavnega sodišča v zadevi Patria sem julija lani naslovil kot (ne)pravo v kontekstu, po najnovejšem razvoju dogodkov pa se sam ponuja boljši naslov. Na podlagi odločitev Ustavnega sodišča v ustavnih pritožbah Up-879/14, Up-883/14 in Up-889/14 z dne 20. aprila 2015, bi bilo Patrio najbrž primerneje opisati kot kontekst brez prava. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so vsa v procesu udeležena redna sodišča kršila ustavno materialno jamstvo načela zakonitosti v kazenskem pravu; Vrhovno sodišče, še zlasti pa njegov predsednik, pa sta poleg vsega z objektivno pristranostjo kršila še človekovo pravico do poštenega sojenja. Zadeva, v kateri sta kršeni temeljni ustavni, pravzaprav civilizacijski pravni načeli, in to v primeru, v katerem je zaradi vpletenih oseb neposredno in posredno trpelo še načelo demokratične države, nedvomno zahteva skrbne in izčrpne strokovne analize. Temu je namenjen tudi ta prispevek, ki je razdeljen na tri dele. V prvem, bolj opisnem delu, predstavljam odločitev Ustavnega sodišča v zadevi Patria; v drugem, bolj normativnem delu, pa se posvečam njeni kritični analizi. Tretji del je namenjen kontekstu, brez katerega zadeva Patria ne bi bila to, kar je, oziroma je morda sploh ne bi bilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Kaj (naj) počnemo z državo?

dr. Aleš Ferčič, 14.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 19/2015Za nami je še ena obletnica zmage, ki nas je kot narod najbrž rešila pred marginalizacijo in postopnim propadom. Pred približno četrt stoletja smo naposled le udejanjili idejo o slovenski državi. Kot suverena država smo, vsaj formalno in v zameno za omejitve pri izvrševanju nekaterih suverenih pravic, dobili svoj položaj v mednarodni skupnosti n in v nekaterih mednarodnih organizacijah z omejenim članstvom, kakršna je na primer Evropska unija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Gnostiki

Hinko Jenull, 14.5.2015

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 19/2015Že dolgo občudujem samozavest, pogum in znanje kolegov, ki nam s televizijskih ekranov, po radijskih valovih ali v papirnih in elektronskih časopisnih stolpcih suvereno razlagajo odločitve v aktualnih pravosodnih zgodbah. Včasih ne mine več kot nekaj ur od izdaje sodb, ki obsegajo več deset, nemara celo sto strani, pa so že tu, pripravljeni razjasniti ne samo vsebino in pomen sprejete odločitve, ampak tudi razloge, ki so jo narekovali, njene globlje vzroke in pravne, pa tudi politične in druge, širše družbene posledice. Občasno so taki nastopi tudi poglobljeni, korektni, polemični, in zgodi se celo, da odgovori niso enoznačni, popreproščeni ali prepoznavno politično obarvani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 15.5.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2014Michael J. Frese Sanctions in EU Competition Law - Principles and Practice (Hart Publishing, Oxford, 1. izdaja, 2014, 213 strani) V prvih desetletjih evropskega združevanja je bilo izvrševanje konkurenčnega prava EU zelo centralizirano. Skoraj vsi izvršilni ukrepi v skladu s 101. in
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Tekmovanje Rubikon 2014

Toni Matoh, 15.5.2014

Pravoznanstvo

Toni Matoh, Pravna praksa, 19/2014Deveti finale tekmovanja v predstavitvi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki ga prirejata Katedra za ustavno pravo in Študentski svet PF Univerze v Ljubljani, je potekal 7. maja 2014 in je bilo posvečen Dnevu Evrope. Na njem so nastopili: Anže Dobelšek (Evans proti Združenemu kraljestvu), Laura Martinčič in Katja Krušec (Finogenov proti Rusiji), Nina Markovič (Hirsi Jamaa in drugi proti Italiji), Sara Mitrovič (Assanidze proti Gruziji), Admir Muratović (Khodorkovsky proti Rusiji), Gaja Ana Pavliha (E. B. in drugi proti Avstriji), Nuša Kucler (X. in drugi proti Avstriji), Maja Šipek (Von Hannover proti Nemčiji), Nina Skvarča (Lautsi proti Italiji), Uroš Šparovec (Eweida proti Združenemu kraljestvu) in Kim Rotar (Gillberg proti Švedski). Tekmovalci so študentje pravnih fakultet Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze v Novi Gorici in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Palico smo dobili. Ali bo Vlada dala tudi kakšen korenček?

Andrejka Grlić, 15.5.2014

Pravoznanstvo

Andrejka Grlić, Pravna praksa, 19/2014Po treh letih, ko na takratnem "trojnem referendumu" ljudstvo ni podprlo Zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, je bil 5. maja 2014 v Uradnem listu RS, št. 32/2014, objavljen nov Zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno (ZPDZC-1). Uporabljati se bo začel 90. dan po uveljavitvi, to je 18. avgusta 2014, z izjemo členov, ki se nanašajo na osebno dopolnilno delo in ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o ZVDAGA-A

Avtor ni naveden, 15.5.2014

Pravoznanstvo, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2014Sklep, št. U-I-99/14, 8. maj 2014 Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih se zavrne. Ustavno sodišče p
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Mladopravniki in evropska Slovenija

dr. Matej Avbelj, 16.5.2013

Pravoznanstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2013Na področju prava v Sloveniji vlada zanimivo stanje. Na eni strani pravo in pravniki v javnosti uživamo še zelo malo ugleda. Hkrati pa sta v to isto javnost vsajena strah pred pravom in velika nevednost o njem in tistih, ki ga (pro)izvajajo. Na drugi strani pa je pravni ceh izrazito samozadosten, nesamokritičen in vzvišen, kako tudi ne, v svojem svetu najstva zoper svet dejstev. Skupni rezultat je zatečeno stanje slovenske pravne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Računalnik ne zadrži izvršitve

Blaž Kovač, 17.5.2012

Pravoznanstvo

Blaž Kovač, Pravna praksa, 19/2012Ni naključje, da v zadnjem času veliko avtorjev poudarja etično komponento prava. Prav tako pogosti so prispevki, ki so kritični do pretirane uporabe tehnologije. Nova zakonodaja s področja mreže socialne varnosti odpira ista vprašanja, ki jih želim na kratko ponazoriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄19

25 let ustavnopravnega povezovanja

Matija Žgur, 19.5.2011

Pravoznanstvo

Matija Žgur, Pravna praksa, 19/2011Društvo za ustavno pravo Slovenije je četrt stoletja svojega delovanja obeležilo s slavnostno sejo na Fakulteti za upravo v Ljubljani. Srečanje je zaznamovala refleksija o preteklem delu in utrditev zavezanosti k nadaljnjim aktivnostim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄19

Razlike med institutoma zastopnika pacientovih pravic in varuha bolnikovih pravic

Borut Ambrožič, 19.5.2011

Pravoznanstvo

mag. Borut Ambrožič, -ml., Pravna praksa, 19/2011V slovenskem pravnem prostoru je Maribor pravna posebnost, saj kot edino mesto v Sloveniji pokriva področje pacientovih pravic tako na lokalni kot tudi nacionalni ravni. K tej posebnosti je prispeval institut varuha bolnikovih pravic, ki je posredno pomembno vplival tudi na odločitev zakonodajalca o sorodnem institutu - zastopniku pacientovih pravic. Že tu naj poudarim, da Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) ne ukinja instituta varuha bolnikovih pravic v Mariboru. Ob začetnih razglabljanjih, ali naj varuh bolnikovih pravic deluje v sklopu urada Varuha človekovih pravic, je obveljalo, da je varuh bolnikovih pravic samostojna ustanova na ravni lokalne organiziranosti v Mestni občini Maribor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄19

Navodila za uporabo

Tomaž Pavčnik, 13.5.2010

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 19/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄19

Kosovo danes

mag. Katarina Krapež, 15.5.2008

Pravoznanstvo

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 19/2008Ob razglasitvi neodvisnosti Kosova se odpira vedno več vprašanj, ta pa za zdaj ostajajo neodgovorjena. Tako bi lahko kratko povzeli bistvo okrogle mize, ki jo je v četrtek, 8. maja, pripravilo Pravniško društvo Ljubljana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄19

Za avtoriteto in učinkovitost državnih institucij

dr. Danilo Türk, 15.5.2008

Pravoznanstvo

dr. Danilo Türk, dr. Danilo Türk, Pravna praksa, 19/2008Ustavno sodišče RS je v težavnem položaju, posredno pa je to povezano tudi s položajem pravosodja v celoti, in najširše vzeto, z vprašanjem avtoritete državnih organov v Sloveniji nasploh. Posebej še s stališča našega razvoja v tem obdobju je ena temeljnih zahtev prav avtoriteta državnih institucij ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄19

Pismo z Norveške

dr. Ciril Ribičič, 15.5.2008

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 19/2008"Po mojem mnenju ...", "Po moji sodbi ...", "Menim ..." se začenjajo tipične sodbe norveškega vrhovnega sodišča, ki po obliki precej odstopajo od sodb Vrhovnega sodišča in odločb Ustavnega sodišča Slovenije. Pomembne so tudi vsebinske razlike med delovanjem slovenskih in norveških sodišč. Sam sem bi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄19

Med dobrimi nameni in pridobitnostjo

dr. Verica Trstenjak, 23.5.2002

Pravoznanstvo

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 19/2002Slovenija je v letu 1995 sprejela oba statusna zakona, ki urejata osnovni nevladniorganizaciji ter temeljna instituta civilne družbe: društva in ustanove. To je dalo podlago za ustanavljanje omenjenih pravnih oseb, ki jih označujemo kot neprofitne. Kaj pravzaprav to pomeni? Kakšen mora biti njiho...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄19

Šlamparija

Alenka Leskovic, 14.6.2001

Državni zbor in državni svet, Pravoznanstvo

Alenka Leskovic, Pravna praksa, 19/2001Generacije diplomantov ljubljanske pravne fakultete se gotovo dobro spominjajo pokojnega profesorja dr. Stojana Cigoja. Bil je perfekcionist, ki ni dopušcal površnosti niti v govorjeni, kaj šele pisani besedi. Zgovoren dokaz te njegove natancnosti je zakon o obligacijskih razmerjih, ki ga je skupaj ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄19

Teorija prava (III): Normativni pravni akt

dr. Marijan Pavčnik, 2.10.1997

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 19/1997Normativni pravni akt je izjavno dejanje enega ali več pravnih subjektov, s katerim se deloma ali v celoti ustvari pravno pravilo.(*1) Normativne pravne akte delimo na splošne in na posamične (individualne). Splošni pravni akt vsebuje eno ali več splošnih in abstraktnih pravnih pravil, za posamični ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄19

Javna uprava in vrednotni sistem

dr. Miha Brejc, 3.10.1996

Uprava, Pravoznanstvo

dr. Miha Brejc, Pravna praksa, 19/1996V vsaki državi se sčasoma izoblikuje vrednotni sistem, ki ga je moč razpoznati v vseh pomembnejših dejavnostih, torej tudi v političnih in v upravnih procesih. Čim dlje je neka politika na oblasti, tem večje so možnosti, da bo v državi uveljavila in utrdila svoj vrednotni sistem. Vrednotnega sistema...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 19

Leto objave

2019(1) 2017(2) 2016(3) 2015(3)
2014(4) 2013(1) 2012(1) 2011(2)
2010(1) 2008(3) 2002(1) 2001(1)
1997(1) 1996(1) 1994(2) 1993(1)
1991(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B CĆČDĐEF G HIJ K L M NOP QR SŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov