O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 27)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Stvari ali čuteča bitja

dr. Luigi Varanelli, 4.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 26/2019Letos mineva petstota obletnica smrti Leonarda da Vincija. Leonardo je bil vizionar zlatega kova. Za dolgo brado in visokim čelom se je skrivala edinstvena osebnost, ki je gojila interese na vseh področjih človekovega znanja in dosegla neslutene višave, ki še vedno fascinirajo tudi sodobnike. Tu ne nameravam govoriti in opisovati njegovega opusa ali njegovih odkritij na področju tehnike niti njegove svobodomiselnosti na področju družbe, ljubezni in spolnosti, saj so to naredili že drugi. Rad pa bi bralcem razodel nekatere vidike njegove osebnosti, ki so manj znane, a zaradi tega nič manj pomembne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Beneška komisija včeraj, danes in jutri

dr. Ciril Ribičič, 6.7.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2017Najnovejše izkušnje kažejo na nevarnost, da bi se Beneška komisija vrnila v čase pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena zato, da bi pomagala tranzicijskim državam na podlagi demokratičnih izročil in izkušenj iz držav Zahodne Evrope. Odkar sem njen član, je Beneška komisija spreminjala svoj značaj tako, da so se v njej soočale izkušnje vseh držav (tudi zunajevropskih), ne glede na to, na kateri strani neba od Benetk se nahajajo. Na 111. junijski seji Beneške komisije je ta obravnavala 11 zadev, tri iz Gruzije, dve iz Moldavije, dve iz Ukrajine in po eno iz Kazahstana, Armenije, Bolgarije in Madžarske. Teme so se dotikale volitev, delitve oblasti, ustavnih sprememb, volilnega sistema in sponzoriranja nevladnih organizacij iz tujine. Pri tem ni šlo za večja nesoglasja med člani komisije, saj ima komisija glede večine odprtih vprašanj že izdelana ustaljena stališča, ki jih po potrebi prilagaja posebnostim novih primerov na predlog delovnih skupin, ki obiščejo prizadete države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Regio imperio duo sunto, iique a praeeundo iudicando consulendo praetores iudices consules appellamino

Janez Kranjc, 2.7.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 26/2015Gre za določilo, ki ga je v razpravi o zakonih (De leg. III, 3, 8) oblikoval Cicero. V slovenskem prevodu bi se glasilo: "Naj bosta dva s kraljevsko (tj. polno) oblastjo; (nosilci teh oblasti) naj se glede na to, ali vodijo, sodijo ali svetujejo, imenujejo pretorji, sodniki ali konzuli."
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Dost mamo

Hinko Jenull, 2.7.2015

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 26/2015Pravosodju ne kaže dobro. Pa ne gre za delovne razmere, obremenitve ali zahtevnost nalog. Prav, ne rečem, da se kriza ne pozna, malo pri izobraževanju, malo pri literaturi, malo pri vzdrževanju, počasi vse drsi navzdol, tega ni mogoče skriti. Ni pa še kritično. Pravočasno prejemamo plače, dvigala in službena vozila večinoma delujejo, pošta redno prihaja na mizo in v računalnik. Če s tega zornega kota pogledamo stanje v domačem okolju, da ne omenjam položaja v svetu, nam gre razmeroma dobro, celo prav dobro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Veš, da moraš biti iskren

Tomaž Pavčnik, 3.7.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2014Spominjam se izjav, ki sta ju ob eni od okroglih obletnic 57. številke Nove revije dala Spomenka Hribar in Ivan Urbančič, oba akterja tistega intelektualno lepega časa v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Hribarjeva je dejala, da je bilo tedaj osvobajajoče to, da so stvari končno poimenovali s pravimi besedami. Urbančič pa, da pomeni biti svoboden že to, da se za svobodo začneš boriti, in da se je tedaj zgodilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Dialog o ustavnosti med Biškekom in Benetkami

dr. Ciril Ribičič, 3.7.2014

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2014Na svoji 99. seji je Beneška komisija obravnavala množico zadev, med katerimi sem izbral tisto, ki sem jo kot poročevalec najbolje spoznal: predlog sprememb ustavnega zakona o ustavnem senatu Vrhovnega sodišča Kirgizistana (Kirgizije, Republike Kirgizije). Beneška komisija je na podlagi zaprosila predsednika ustavnega senata o tem sprejela mnenje (št. 771/2014, CDL(2014)033), s katerim naslavlja na državo številne nasvete za izboljšanje ureditve in delovanja ustavnega sodstva, ki je bilo v Kirgiziji obnovljeno šele pred dobrim letom. Največ priporočil se nanaša na racionalizacijo delovanja ustavnega senata; njihova aktualnost bo naraščala vzporedno s tem, ko bo pred ustavnimi sodniki postopno veliko več zadev, kot jih je danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

In claris non fit interpretatio

dr. Marijan Pavčnik, 3.7.2014

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 26/2014Jasnega se ne razlaga (In claris non fit interpretatio). To je bila moja prva reakcija, ko sem prebral sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije (U-I-136/14-8), s katerim je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije. Odziv se ne nanaša neposredno na predsednikov odlok, ampak zadeva način, kako je Ustavno sodišče svojo odločitev utemeljilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Zadeva Patria - (ne)pravo v kontekstu

dr. Matej Avbelj, 3.7.2014

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 26/2014Na svoji seji 11. junija 2014 je Ustavno sodišče s sklepom Up-373/14-22, za katerega je glasovalo šest od devetih sodnikov, zavrglo ustavno pritožbo, ki jo je vložil Janez Janša, prvoobtoženi in pravnomočno obsojeni v zadevi Patria. Sklep je naletel ne le na neprecedenčno ostra ločena mnenja treh sodnikov, ki so mu nasprotovali, temveč tudi na kritiko najuglednejših pravnikov v državi: nekdanjih sodnikov Ustavnega sodišča, ki jih javnost pozna tudi in predvsem po njihovi različni svetovnonazorski pripadnosti. Že zaradi dejstva hude notranje in zunanje kritike sklep sam na sebi zahteva podrobno analizo. Ta pa je potrebna še toliko bolj v luči celotnega konteksta procesa Patria, ki v medijsko-političnem in zato demokratičnem smislu bremeni slovenski javni prostor že skoraj osem let, v pravnem smislu pa le kakšno polovico manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Sinergija

dr. Ciril Ribičič, 4.7.2013

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2013Letošnje študijsko leto je najbolj bogato, odkar poučujem predmet evropsko pravo človekovih pravic. Pomembna prednost je poučevati izbirni predmet, saj se zanj odločajo najboljši študentje, ki jih materija posebej zanima. To ima podobne blagodejne učinke, kot če bi uvedli sprejemne izpite. Predmet si je tokrat izbralo rekordno število študentov, okrog dvesto, če štejem redne in izredne ter tuje študente (Erasmus). Bilo jih je kar preveč za uveljavljeni način dela (predstavitve sodb, obisk Strasbourga, tekmovanje Rubikon, ustni izpit, gostujoči predavatelji itd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Narodna istovetnost in nacionalni interes

dr. France Bučar, 4.7.2013

Pravoznanstvo

dr. France Bučar, Pravna praksa, 26/2013Družbena skupnost, kot sicer sleherna notranje povezana združba posameznikov, pa celo posameznik sam, lahko preživi v svoji istovetnosti samo, kolikor je usklajena s svojim okoljem. Okolje je zanjo objektivna danost, večinoma neodvisna od nje. Usklajenost pomeni, da so njeni odgovori na izzive okolja v skladu s potrebami širšega sistema, katerega del je tudi ona sama. Sicer ji grozi izguba istovetnosti in končno sposobnost preživetja. Najmanj: ni več to, kar je ali kar bi lahko bila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Ustavnost sporazumevanja v kazenskem postopku

Miha Šošić, 4.7.2013

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Miha Šošić, Pravna praksa, 26/2013Nemško ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je v nedavni odločbi presodilo, da nemška ureditev sporazumevanja v kazenskem postopku ni v neskladju z nemško ustavo. Načela in garancije, ki jih je pri svoji presoji postavilo nemško ustavno sodišče, so lahko v pomoč tudi pri presoji ustavnosti in ustreznosti predobravnavnega naroka ter sporazuma o priznanju krivde, kot ju ureja slovenski Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

Referenduma ne bo

Avtor ni naveden, 1.7.2010

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

Dilema o zakonodajni ali sodni ustvarjalnosti

Peter Pavlin, 1.7.2010

Pravoznanstvo

Peter Pavlin, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

Preko trupla do prostega parkinga

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 1.7.2010

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄26

Formalni in neformalni govor

Avtor ni naveden, 2.7.2009

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2009Ne zamerite, če sva bila doslej bolj splošnoteoretična. To izvira iz najinega globokega prepričanja, da imamo večinoma klavrn odnos do etike in sistemskega pogleda na svet. Tokrat je priložnost za konkretno, zato si oglejmo nekatere značilnosti formalnih in neformalnih govorov. Kot že ime pove, je ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄26

Za enotno znanost 21. stoletja

dr. Andraž Teršek, 2.7.2009

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 26/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄26

Sodni svet - bistveni dejavnik kakovosti sodstva

dr. Janez Kranjc, 2.7.2009

Uprava, Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 26/2009Dne 30. junija je potekel mandat članom dosedanjega sodnega sveta. Z novelo Zakona o sodiščih maja lani je bil podaljšan mandat članov sodnega sveta na šest let, hkrati pa uveden sistem, po katerem se bo polovica članov zamenjala vsaka tri leta, kar naj omogoči večjo kontinuiteto. Zato je mogoče od ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄26

Ustavnopravna sinteza referendumske realnosti

dr. Andraž Teršek, 3.7.2008

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 26/2008Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄26

Prosti preudarek

Nataša Skubic, 5.7.2007

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 26/2007Prosti preudarek Pri opredelitvi prostega preudarka si pomagajmo s Pravnim leksikonom Cankarjeve založbe, ki pravi, da gre za pravico državnega organa, da v primerih, ko ni mogoče vnaprej predvideti vseh pravno pomembnih dejanskih okoliščin, sam presodi, katera rešitev najbolj ustreza pravno zava...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄26

Kje so meje uspešnosti?

dr. Jože Mencinger, 5.7.2007

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 26/2007dr. pravnih znanosti, profesor na PF Univerze v Ljubljani Ekonomisti razpravljajo o mejah gospodarske rasti; večina jih meni, da je moderna gospodarska rast neskončna, ker naj bi temeljila na znanju in stalnem povečevanju deleža storitev v bruto domačem proizvodu. Znanje naj bi ne imelo meja, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄26

Ločitvena teza

dr. Marko Novak, 7.7.2005

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 26/2005V ozadju domala vsake diskusije v sodobni pravni teoriji tiči problem odnosa prava do moralnih vrednot. Že tradicionalno predvsem naravnopravniki oziroma drugi kritiki pravnega pozitivizma – na primer Dworkin, ki ga ne štejemo za pristaša naravnega prava v strogem pomenu besede – govorijo o pomembni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄26

Pristojnost

dr. Marko Novak, 24.7.2003

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 26/2003Pristojnost je eden izmed najpomembnejših pravnih institutov. Je predvsem institut procesnega prava, ki daje sodiščem ali drugim organom, ki odločajo v postopkih, tisto moč oziroma pooblastilo, da lahko znotraj določenega ozemlja odločajo glede določenih oseb (v zvezi z določenimi stvarmi). Pri nas,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄26

Rešitev krize legalizma?

Andrej Kristan, 24.7.2003

Pravoznanstvo

Andrej Kristan, Pravna praksa, 26/2003Dostopnost in razumljivost kot ustavnosodni pogoj in bitna sestavina pravne varnosti Zákon zakóna zakónu je zákon v zakónu z zakónom. Tudi zákon zákona zákonu je zákon v zákonu z zákonom. Tako Slovenski pravopis. Preveč, se zdi. O njem; zakonu pač. Jeziku oblasti. Vse preveč. Pri nas jih je ve...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄26

Obrisi iz prihodnosti

mag. Tina Verovnik, 24.7.2003

Pravoznanstvo

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 26/2003Prejšnji kotiček sem zaključila z obljubo, da bom pisala o tem, kako lahko danes preverjamo (ne)zanesljivost svojega jezikovnega čuta, kadar pride v navzkrižje z normo, zajeto v temeljnih jezikovnih priročnikih. Za zgled bom vzela že prejšnjič omenjeno razmerje med predlogom zaradi in deležnikom zah...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄26

Slabo pripravljeni zakonski predlogi

Romana Sladič, 18.7.2002

Državni zbor in državni svet, Pravoznanstvo

Romana Sladič, Pravna praksa, 26/2002Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek jena tiskovni konferenci 9. junija kar nekaj časa namenil kritiziranju sprejemanja zakonov v naši državi, saj so predlogi zakonov po njegovem mnenju pogosto slabo pripravljeni. Predstavil pa je tudi novo celostno podobo urada, ki naj bi pripomogla k njegovi večj...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 26

Leto objave

2019(1) 2017(1) 2015(2) 2014(4)
2013(3) 2010(3) 2009(3) 2008(1)
2007(2) 2005(1) 2003(3) 2002(1)
2000(1) 1999(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B CĆČDĐEFGHIJ K LM N OP QR S Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov