O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 21 (od skupaj 21)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Miselni tok ločenih mnenj

dr. Ciril Ribičič, 21.2.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 8/2019Ustavno sodišče se je tri leta, ESČP pa potem še deset let ukvarjalo s primerom odvetnika dr. Petra Čeferina, ki je bil kaznovan z denarno kaznijo zaradi žaljivih besed na račun izvedencev v kazenskem postopku, v katerem je njegovemu klientu grozila 30-letna zaporna kazen. Obe odločitvi, prva, ki je bila za pritožnika negativna in jo je sprejelo ustavno sodišče, ter druga, ki je bila zanj pozitivna (kršitev svobode izražanja) in jo je sprejelo ESČP, sta očitno dozorevali postopno. Niti v prvem niti v drugem primeru sodniki niso bili soglasni in so napisali obsežna ločena mnenja s strokovno argumentacijo za in proti. To dokazuje, da zadeva ni bila enostavna, zato je odveč povzdigovanje glasu in diskvalificiranje drugače mislečih, še posebej pa evropskih sodnikov, tistih, ki so bili v večini, ali tistega, ki je ostal v manjšini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Črkobralstvo in pravna argumentacija

mag. Boštjan J. Turk, 21.2.2019

Pravoznanstvo

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 8/2019Odnos med "črkobralstvom" in (kakovostno) pravno argumentacijo je verjetno eden izmed najkompleksnejših in najpomembnejših v pravu nasploh, ustrezna razlaga pravnih predpisov pa je nedvomno intelektualno zahtevno pravno opravilo. Ni le najzahtevnejše, ampak tudi najodgovornejše pravno opravilo. To pa zato, ker sodeči sodnik, ki ima pred seboj zakon in ga v konkretnih primerih uporablja, pogosto odloča o pravnih interesih strank, za katere so ti izjemno pomembni, v kazenskih primerih pa neredko celo eksistenčno pomembni, saj lahko obtoženec izgubi osebno svobodo, premoženje, ugled in pogosto tudi (psihično in fizično) zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Vpliv medijev na sodnikovo odločitev

dr. Luigi Varanelli, 27.2.2014

Pravoznanstvo, Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 8/2014Stvarnost se nam razodeva prek medijev. Vsak od nas ima sklenjen krog oseb (prijateljev, kolegov ali sorodnikov), ki nam neposredno nudijo stik s svetom, a je pretežni del našega v?denja v resnici posredovanega prek medijev. Naša zavest je zrcalo podatkov, ki jih vsakodnevno dobivamo in procesiramo. Pogosto se tega ne zavedamo, a človekovo v?denje in vedenje se oblikujeta v tesnem prepletanju medijskih informacij z našimi zavestnimi ali podzavestnimi vzgibi. Šele v zadnjih desetletjih se psihologi zavedajo, kako odločilen je vpliv medijev na človekove izbire. Mediji pretvarjajo posamezne informacije v socialno zavest in tako soprispevajo k oblikovanju miselnosti družbe. Posameznik, ki je del družbe, je potrošnik medijskih informacij. Vsaka informacija, ki jo dobi, preoblikuje njegovo zavest, mu daje določene usmeritve, spreminja ali, bolje rečeno, usmerja tok njegovih misli v vnaprej določene vzorce. Izbira med dvema ali več alternativami ni več plod svobodne človekove izbire, temveč izid kompleksne interakcije med posameznimi informacijami, ki nam jih posredujejo mediji in notranji človekovi tokovi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Olimpijski duh

Hinko Jenull, 27.2.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 8/2014Zimske olimpijske igre so v zadnjih tednih obsedle narod do te mere, da je celo hude naravne nesreče in običajne politične katastrofe potisnil v ozadje. Še več, v času športnih vrhuncev je oživela klasična grška misel, da olimpijski duh narekuje nacionalno enotnost, mir pa je treba spoštovati tudi med sprtimi stranmi v vojni. Naše politične sile teh plemenitih civilizacijskih načel morda niso čisto iskreno prevzele, so se pa zaradi izjemnih uspehov športnikov uspele združiti vsaj pri izrekanju čestitk in vzdržati razprave o tem, katera vlada je bolj zaslužna za medalje ali kriva, da jih ni bilo še več.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

"Rumena" penologija

Jože Podržaj, 1.3.2012

Pravoznanstvo

Jože Podržaj, Pravna praksa, 8/2012Menda nisem preveč zahteven, če pričakujem, da se mora vsakdo, ki razglablja o (ne)etiki drugih, najprej sam držati vsaj osnovnih etičnih načel. Še zlasti če to počne javno, ko seveda ve, da tako oblikuje javno mnenje. Seveda pa tudi zaradi potrebnega zavedanja in (etičnega) odnosa do obravnavanih in do javnosti, ki ima pravico vedeti resnico. Pa so očitno moje želje, pa tudi če gre za doktorja znanosti, ki se, kot sam pravi, "priložnostno spoznava s težavami obsojenih", pretirane. Ja, očitno res zelo "priložnostno", kar pa dr. Draganu Petrovcu očitno ni nikakršna ovira (kaj šele moralni zadržek, če smo že pri etiki), da se ne bi lotil enostranskega in pomanjkljivega opisovanja posameznih primerov obravnave zapornikov in domnevno hudih, moralno spornih odločitev vodilnih v zaporskem sistemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Sodno varstvo - vse pogosteje tudi farsa (2.)

Nevenka Šorli, 1.3.2012

Pravoznanstvo

Nevenka Šorli, Pravna praksa, 8/2012V zadnji PP sem opozorila na problem nadzora nad strokovnim delom sodnikov pritožbenih sodišč, in ker gre res za velik problem, s to temo nadaljujem. Zaradi premajhnega strokovnega znanja, površne obravnave zadev, pa tudi naklonjenosti kateri od strank so odločbe naših sodišč nepredvidljive. Ker je to splošno znano, stranke pogosto preizkušajo srečo na sodišču, in to tudi, če objektivna analiza spora kaže na neuspeh. Pri tem sploh ni pomembno, na kateri strani so - na tožeči ali toženi - vredno je tvegati in se boriti ali upirati, in to do konca. Tako dejansko prevečkrat zmagajo tisti, ki bi morali pravdo izgubiti. Zato nihče več ne ve - razen v razveznih postopkih - kakšno sodno odločbo lahko pričakuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Aktualno iz zakonodaje

mag. Jasmina Cigrovski, 1.3.2012

Pravoznanstvo

mag. Jasmina Cigrovski, Pravna praksa, 8/2012Pregled slovenske zakonodaje Krite obveznice V skladu z novim Zakonom o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1) imajo imetniki obveznic prednostni položaj ob stečaju izdajatelja. Terjatve na podlagi hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrum
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Ljudem prijazna pravna država

dr. Senko Pličanič, 1.3.2012

Pravoznanstvo

dr. Senko Pličanič, Pravna praksa, 8/2012Po prvih dneh ministrovanja sem utrujen, hkrati pa poln energije. Utrujen zato, ker vodenje tako obsežnega resorja zahteva celodnevno intenzivno delo od jutra do večera. Poln energije pa zato, ker sem vse bolj prepričan, da je spremembe, ki jih potrebujemo, mogoče doseči v nekaj letih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Posameznikova izhodišča kulturnih vrednot

Tomaž Pavčnik, 1.3.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 8/2012Razkol med navidezno levico in navidezno desnico, ki gre kot senca strankarskega boja tudi nad ljudi, je v resnici vse bolj prazen in vedno bolj rumen. A vsakršna delitev med ljudmi ni nevsebinska in nenaravna. Pavšalni klici k poenotenju so zato v opreki z naravo človeške različnosti. Pri tej ne gre le za individualistično raznoterost. Do določene mere vselej pripadamo posameznim skupinam v družbi. Sklopi vrednotnih pogledov na življenje in družbo pač pritegnejo različne tipe posameznikov. Naj smo še tolikšni individualisti, vsaj blago vselej pripadamo več presečnim množicam. Tako je bilo in ni dobrega razloga, da tako ne bi bilo tudi naprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄8

Država in družbena struktura

France Bučar, 3.3.2011

Pravoznanstvo

dr. France Bučar, Pravna praksa, 8/2011Demokratična parlamentarna država, ki smo jo z osamosvojitvijo formalno vzpostavili z novo ustavo in pravnim redom, je v skladu s prevladujočim pojmovanjem o naravi in delovanju sodobne demokratične družbe. Ne deluje pa v skladu s pričakovanji, ki smo jih vanjo stavili ob njeni ustanovitvi; stanje se celo grozeče poslabšuje. S to trditvijo, s katero se verjetno vsi ne bodo strinjali, se odpira vprašanje o vzrokih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄8

Teorija in praksa

Andraž Teršek, 3.3.2011

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 8/2011"Spoštovani kolega, morda je tako v teoriji, praksa je nekaj povsem drugega." Glede uporabljenih besed približno tak, glede sporočila pa prav tak je bil najpogostejši odziv sicer zelo vljudnih pravnikov, kadar sem po spremljanju dogajanja v sodni dvorani dregnil v operativno sodno rutino. Tudi v silogistično samorazumevanje glavnih in poklicnih akterjev. Mislim na primere, kadar sem to storil z glasnim razmišljanjem o pravni teoriji, tj. temeljnih pravnih načelih, ali krepil nejevoljo sogovornikov z omenjanjem ustavnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄8

Sodoma in Gomora

Hinko Jenull, 25.2.2010

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 8/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄8

Odlok

dr. Marko Novak, 10.3.2005

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 8/2005O zakonu in uredbi kot o vrstah pravnih aktov sem pisal že v prejšnjih terminoloških kotičkih (glej Mostove prava). Tokrat se posvečam odloku. Tudi ta pravni akt je večplasten: pojavlja se namreč v različnih vejah državne ureditve - od izvršilne do zakonodajne veje ter lokalne ureditve. Leksikon Pra...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄8

KNJIGE: Nomotehnične smernice

Bećir Kečanović, 10.3.2005

Državni zbor in državni svet, Pravoznanstvo

Bećir Kečanović, Pravna praksa, 8/2005Založba Uradni list RS je v novembru 2004 izdala publikacijo: Nomotehnične smernice - podlage za izdelavo pravnih predpisov, ki je predvsem po zaslugi mag. Boruta Šinkovca nastala v okviru prizadevanj Službe Vlade RS za zakonodajo. Gre za eno od redkih del v našem prostoru, v katerem je na pregleden...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄8

Zakonski predlog v tretji obravnavi

Boris Vrišer, 7.3.2002

Državni zbor in državni svet, Pravoznanstvo

Boris Vrišer, Pravna praksa, 8/2002Ker se v zadnjem času postavlja vse več vprašanj zainteresirane javnosti, kako je moč vplivati na zakonsko besedilo znotraj zakonodajnega postopka in to predvsem v zadnji fazi, naj na kratko predstavimo možnosti, ki jih imajo predlagatelji sprememb po poslovniku Državnega zbora, ki določa zakonodajn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄8

Mladi pravniki: Evropski forum mladih pravnih zgodovinarjev

mag. Katja Škrubej, 16.3.2000

Pravoznanstvo

mag. Katja Škrubej, Pravna praksa, 8/2000Leta 1995 je bilo na univerzi Martin-Luther Universität v mestu Halle/Salle (Wittemberg) v Nemčiji organizirano prvo letno strokovno srečanje mladih pravnih zgodovinarjev. Z oznako mladi so mišljeni zlasti doktorandi in mladi doktorji znanosti, večinoma asistentje na pravnih fakultetah, oznaka pr...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄8

Učinkovitost pravnega delovanja

Janez Toplišek, 27.4.1995

Pravoznanstvo

Janez Toplišek, Pravna praksa, 8/1995Pravno delovanje je ena osrednjih družbenih kategorij. Neracionalno in neučinkovito delovanje tega segmenta neposredno in posredno prispeva k neučinkovitosti družbe/države. Pravna stroka se v tem času preveč ukvarja z notranjimi strokovnimi dilemami (včasih že smešno drobnjakarskimi temami), prem...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄8

Urejanje zakonske materije s podzakonskim aktom

Avtor ni naveden, 27.4.1995

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

, Pravna praksa, 8/1995Določba 18. člena navodila o ugotavljanju razlike in vplačil po dogovoru o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 se odpravi v delu, kjer določa obveznosti za mesec maj 1994. 1. Z navodili ministrstva ni mogoče nalagati kakršnihkoli davkov in drugih dajatev, pa tudi ne njihovih posameznih bist...
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄8

Non metu, sed officii causa peccatis abstinendum

dr. Janez Kranjc, 21.4.1994

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 8/1994Avtor reka, ki ga imamo pred seboj, je rimski filozof in govornik Cicero. V svojih filozofskih spisih, še zlasti v treh knjigah O dolžnostih (De officiis), se je podrobno ukvarjal z vprašanjem dolžnosti, ki jih ima posameznik nasproti soljudem in nasproti državi. Kot pomembno prvino dolžnosti je pos...
Naslovnica
Pravna praksa, 1993⁄8

Latinski pravni reki

Janez Kranjc, 15.4.1993

Pravoznansto

Janez Kranjc, Pravna praksa, 8/1993SODNIK Aucupia verborum sunt iudicis indigna. Dlakocepstvo je nevredno sodnika. Sodnik ne sme strank loviti na posameznih besedah. Sodnik se ne sme na razpravi boriti proti strankam, temveč si mora prizadevati, da pride čim bliže resnici. Zato mora stranke pridobiti k sodelovanju, ne pa jih zm...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄8

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 2.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 8/1991Logična razlaga V sodni praksi se pogosto posredno ali neposredno sklicujejo na logično razlago. V primeru, ko se je sodišče sklicevalo na načelo vestnosti in poštenja, je sprejelo stališče, da mora ocena o neskladnosti nekega posla z načelom poštenja in vestnosti "logično izhajati iz vsebine,...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 8

Leto objave

2019(2) 2014(2) 2012(5) 2011(2)
2010(1) 2005(2) 2002(1) 2000(1)
1995(2) 1994(1) 1993(1) 1991(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFGHIJ K LMN OP QR SŠ T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov