O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vihar v kozarcu vode

dr. Ciril Ribičič, 15.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 44/2018Evropske integracije ponujajo kar veliko priložnosti za organiziranje političnih privržencev, ki v vsaki potezi evropske birokracije vidijo neupravičen poseg v nedotakljivo suverenost posameznega naroda in njegove države. Tovrstno nasprotovanje širitvi pristojnosti Evropske unije na škodo nacionalnih držav je podlaga za razcvet populističnih gibanj in strank širom Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Uresničevanje priporočil Varuha človekovih pravic

Patricij Maček, 16.11.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2017V prejšnji izdaji Pravne prakse smo v tej rubriki lahko prebrali, da si Ministrstvo za pravosodje prizadeva za uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in da si s tem želi seznaniti tudi zainteresirano javnost. Enak interes ministrstvo zasleduje tudi pri odzivih na letna poročila Varuha človekovih pravic (Varuh), zato je oblikovalo spletno stran, namenjeno odzivnim poročilom Vlade na Varuhova letna poročila in drugim pojasnilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Pod giljotino

Hinko Jenull, 17.11.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2016V predstavitvi pred Državnim zborom je mag. Goran Klemenčič, takrat še kot ministrski kandidat, napovedal, da pravosodja ne bo urejal z ognjem in mečem. Če je bilo orodje za sekanje glav pred začetkom mandata omenjeno zgolj kot neprimeren pripomoček, je po dveh letih že postalo operativno sredstvo za izboljšanje pravosodja. Lahko da je vpogled v dejansko stanje ministra pripeljal do spoznanja o ustreznejši poti za učinkovito delovanje pravne države. Ali pa ga je le zaneslo pri populističnem dokazovanju politične odločnosti? Kakorkoli, povedano terja več od tihega, ponižnega ugovora, da gre za neprimerno izražanje in da minister, že zaradi uveljavljenega načela delitve oblasti, take pristojnosti nima. Opozoriti je treba tudi in predvsem na nesprejemljive pravne razsežnosti ministrove grožnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Pohod "libertarnega paternalizma"

mag. Sandi Kodrič, 12.11.2015

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 44/2015Logika nam narekuje, da je imeti več izbire v življenju dobra stvar. Če lahko izbiramo med, denimo, petimi možnostmi, je to za nas boljše, kot če sta na voljo le dve, saj imamo večjo verjetnost, da bomo med petimi našli tako, ki bo optimalno zadostila našim potrebam. Tako vsaj pravi zdrava pamet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Migranti kot stranska škoda

dr. Aleš Završnik, 12.11.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 44/2015Ko iščemo vzroke "evropske migrantske krize", torej množičnega prihoda ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in ekonomskih migrantov, ki gredo s "trebuhom za kruhom" (na kar v Sloveniji številni avtorji sovražnih sporočil, na primer tisti, ki so bili prilepljeni na sramotilni steber ZLOvenija, nočejo misliti, moramo ugotoviti, da je predvsem posledica spodletele domače in evropske zunanje politike in delno njenega sredstva - diplomacije, ki se ob vseh smrtih in trpljenju ne more legitimno sklicevati na pojasnilo, da so "le opravljali svoje delo", kot je pokazala že Hannah Arendt. Če je diplomacija nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi, njeno slabo delovanje vodi do regresa v vojno, ta pa nujno tudi v beg civilnega prebivalstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Kako komentirate?

Hinko Jenull, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2014Vsem piarovskim službam, medijskim svetovalcem in treningom javnega nastopanja navkljub (ali pa prav zaradi tega) ima naše pravosodje ves čas težave v komuniciranju s sredstvi javnega obveščanja. Med zahtevami po pojasnilih, ki jih bo "razumela tudi stara mama", in standardi strokovne doslednosti, kot jo narekujejo najzahtevnejši sodni postopki in poklicna etika, nikakor ne najde prave mere in primerne besede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov (2.)

Vovk Irena, Skubic Zoran, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2014 6. sekcija Lobiranje med zakonom in korupcijo Irena Vovk "Leta 2013 je v Sloveniji delovalo 62 registriranih lobistov (tj. poklicnih lobistov), ki so Komisiji za preprečevanje korupcije poslali kar 591 poročil (leto poprej pa zgolj 216), ki so poročala
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Z ideologijo proti pravosodju in pravu

mag. Andrej Ferlinc, 13.11.2014

Pravoznanstvo

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 44/2014Ideologije ni mogoče enačiti z različnimi svetovnonazorskimi opredelitvami, do katerih imajo ustavno pravico tudi vsi zaposleni v pravosodnih organih, saj velja, da živimo v demokratični družbi, vključeni v sistem vrednot članic EU. V nadaljevanju bo pojem ideologije opredeljen negativno, kot vrsta popačenih oziroma napačnih skupinskih prepričanj, v katerih se skuša vrednotenje skupine prikazati kot odnos do vrednot celotne družbe. Namesto spoznavanja in podrejanja univerzalnim človeškim vrednotam se od posameznika pogosto pričakuje podreditev figuri vodje, tako da preneha biti oseba z lastno intelektualno avtonomnostjo. Pričakuje se zgolj obnašanje, ki ustreza položaju v hierarhični organizaciji, ta pa ne glede na veljavno pravo sama izoblikuje svoje pojmovanje časti, poštenja in reda, posamezniku pa daje zadosten občutek varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Pasti interneta

Dean Zagorac, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 44/2014Phishing, pharming, typosquatting je le nekaj nenavadnih tujk, ki opisujejo bolj ali manj iznajdljive tehnike prevar na informacijskih sistemih, o katerih so se na srečanju 6. novembra v Ljubljani poučili člani Pravniškega društva Ljubljana. O raznovrstnih pasteh pri uporabi interneta je spregovoril Janko Šavnik, sodni izvedenec za informacijsko varnost in računalniško forenziko z Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Zdravniške ali pravniške napake?

dr. Aleš Galič, 14.11.2013

Obligacije, Pravoznanstvo

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 44/2013Dosedanji prispevki v tej reviji na temo priznanja izraelske sodbe proti slovenskemu kirurgu so med drugim osvetlili, čemu je sodni postopek priznanja tujih sodnih odločb namenjen. Vendar bi glede na to, kako se je javna razprava o tej temi razvijala, preden je prešla na strani Pravne prakse, in kako so se o zadevi izražali mediji, javnost ter celo politiki in nekateri pravniki (ne tisti, ki so pisali v tej strokovni reviji), bilo koristno spomniti predvsem na to, čemu delo sodišča pri odločanju o civilnopravnih razmerjih, vključno s priznavanjem tujih sodnih odločb v teh razmerjih, ni namenjeno. Ni namenjeno temu, da se domače državljane zavaruje pred tujci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Med samoupravnimi sporazumi in karteli

dr. Jože Mencinger, 14.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 44/2013Mlajši pravniki najbrž ne vedo veliko o Zakonu o združenem delu, TOZD-ih, OZD-ih, SIS-ih, samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih, prihodkovnih odnosih in podobnih stvareh, o katerih so učili na Pravni fakulteti v ne tako daljni preteklosti - pred tremi desetletji. Enako resno in zavzeto kot zdaj o gospodarskih družbah, s. p.-jih, d. o. o.-jih, d. d.-jih, pogodbah, zakonih, evropskih direktivah, kartelih in podobnih stvareh. Res je, da je gospodarski sistem takrat deloval samo zato, ker ni deloval in ker je življenje lahko teklo mimo utopičnih predstav. A takratno priseganje na samoumevnost "nekonfliktnosti interesov v samoupravni socialistični družbi" je zdaj le zamenjalo enako trdno prepričanje v samoumevnost dobrobiti "maksimiranja dobička" in "konkurenčnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

iAnonimnost

dr. Aleš Završnik, 14.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 44/2013Novi iPhone 5s omogoča olajšan vstop s čitalcem prstnih odtisov Touch ID, odklenemo ga s palcem namesto z vnosom varnostne kode. Priročno. Biometrija služi udobnosti, predvsem pa prodaji novega proizvoda, ki ga "nujno" moramo imeti - poleg preg
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Olika in omika sta etična abeceda

dr. Marko Pavliha, 14.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 44/2013"Omika je zadnja stvar, ki se je smemo nadejati v tej deželici pohujšanja in cankarjanskih likov," je upravičeno potožil bodeči novinar Boris Jež, jaz pa bi si drznil pridati, da med slovenske eksotične posebnosti spadajo še podalpska robatost, brezbrižnost, egoizem, pohlep in zavist. Primanjkuje nam že bontona kot smelega in olikanega vedenja, kaj šele omike, ki zajema kulturo, izobrazbo in vzgojo. Franc Terseglav alias Urbanus je pred skorajda stotimi leti sijajno zapisal, da so olika, lepo vedenje in prikupljive manire "vedno naraven sad notranje srčne omike in dušne lepote", prava vljudnost pa je "cvet duševne čednosti, globoke etične izobrazbe in resnične ljubezni do bližnjega, ki izvira iz spoštovanja do neskončnega dostojanstva človeške osebnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄44

Meeeeeeeeeeee

Vesna Bergant-Rakočević, 11.11.2010

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 44/2010Pravna eminenca na dveh nogah, ki se sicer zadnje čase ukvarja pretežno s pesticidi, je nekoč (ne vem sicer več točno, ob kateri priložnosti) razlagala, da je sreča za krave v hlevu, pravo pa, da je za aristokrate. Danes mislim, da je stvar v obeh rekih (ki sem ju na silo združila le za to priliko) ravno obratna, namreč, da je sreča za aristokrate, pravo pa za krave v hlevu, pri čemer bi bilo treba le še ustrezno opredeliti: aristokrate, krave in srečo (namesto krav bodo na primer tokrat dobre tudi ovce). Kaj je pa pravo (zlasti: "pravna država") - to se pa ve!
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄44

Odmerek ustavnosti

Hinko Jenull, 12.11.2009

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄44

Suverenova milost

dr. Dragan Petrovec, 13.11.2008

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 44/2008Od nekdaj obstaja strah, da bi predsednik države ali njemu podoben suveren prekoračil meje, ki jih postavlja sodišče v imenu zaslužene, torej pravične kazni. Vsak poseg v tako odmerjeno kazen je lahko razumeti kot resno ogrožanje enega izmed stebrov države. Poleg pravnih teoretikov lahko tudi ljudst...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄44

Ab initio nullum, semper nullum

dr. Janez Kranjc, 13.11.2008

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2008Pravni rek Ab initio nullum, semper nullum (Nično od začetka, vedno nično) je parafraza rimskega pravila, po katerem nična postavitev dediča ne more konvalidirati. To pravilo je zapisal klasični pravnik Mark Gnej Licinij Rufin v svoji zbirki Regul. Izvirno se je pravilo glasilo: Postavitev (dediča),...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄44

Splošna načela prava

Nataša Skubic, 15.11.2007

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 44/2007Splošna načela prava smo v preteklih kotičkih že omenili. Ugotovili smo, da so ta del primarnega prava Skupnosti, ki pa niso izrecno zapisana. Njihov položaj je v teoriji in pravu Skupnosti zelo zapleten. V tem kotičku se bomo zato omejili na nekatere njihove temeljne značilnosti in s tem povezano t...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄44

Pamflet: kdo se boji filozofije prava

mag. Benjamin Flander, 16.11.2006

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

mag. Benjamin Flander, Pravna praksa, 44/2006Kdo se torej boji filozofije prava? Zdi se, da se filozofije prava pravzaprav najbolj bojimo tisti, ki se z njo identificiramo! Tisti torej, ki se imamo za pravne filozofe. Mi, ki se imamo za pravne filozofe, namreč nikoli ne odpotujemo v neznano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄44

Ustavna razprava pred prehodom v drugo fazo

dr. Miro Cerar, 4.12.2003

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Miro Cerar, Pravna praksa, 44/2003Državni zbor je na svoji 35. izredni seji, 17. in 18. novembra, odločil o 13 predlogih za začetek postopka za spremembo ustave. S tem se ustavna razprava, ki se je pričela že pred dvema letoma, počasi preveša v svojo drugo fazo. Potem ko je državni zbor v časovno in politično napetem ozračju v začet...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄44

Mandat

dr. Marko Novak, 4.12.2003

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 44/2003Mandat oziroma naročilo je starodaven, pravniku sicer dobro poznan pravni institut, ki vleče svoje korenine vsaj že od časov starega Rima naprej. Tako v zasebnopravni, obligacijski kot tudi v javnopravni, navadno ustavnopravni oziroma mednarodno-javnopravni različici gre v jedru za neko naročilo, s ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄44

Spregled pravne osebnosti

dr. Marko Novak, 12.12.2002

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 44/2002Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) iz leta1993 ureja v 6. členu institut "spregleda pravne osebnosti". Ta določba govori o tem, da za obveznosti družbe poleg družbe same kot pravne osebe odgovarjajo tudi njeni družbeniki: če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 44

Leto objave

2018(2) 2017(1) 2016(1) 2015(2)
2014(4) 2013(4) 2010(1) 2009(1)
2008(2) 2007(1) 2006(1) 2003(2)
2002(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

AB C ĆČDĐEF G HIJ K LM N OP QR S ŠTUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov