O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

O razblinjenih sanjah glede razpravne etike

dr. Matija Žgur, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 1/2018S tem zapisom se odzivam na izjavo (javno obsodbo) treh profesorjev prava, objavljeno v Pravni praksi dne 21. decembra 2017. V njej avtorji ostro obsodijo domnevno zlonamerno ravnanje neimenovanega pravosodnega policista zoper sodnika Vrhovnega sodišča, gospoda Jana Zobca, ki naj bi bilo pred časom izvršeno v prostorih sodne palače na Tavčarjevi ulici 9 v Ljubljani. Avtorji izjave trdijo, da je bilo policistovo ravnanje skoraj gotovo posledica javnega delovanja sodnika Zobca, da je šlo torej za neke vrste povračilni ukrep zoper sodnika, ker ta pogosto javno kritizira sodstvo (in druge državne sisteme). Končno avtorji javnosti sugerirajo, kakšne bi morale biti posledice tega incidenta: najprej zahtevajo opravičilo pravosodnega policista, njegovega nadrejenega in predsednika (Vrhovnega) sodišča sodniku Zobcu; ter nadalje, "[č]e pa bi se namera celo ugotovilo, da je imel policist navodilo, da tako ravna, in da za takim navodilom stoji vodstvo sodišča", zahtevajo, da sodniki Vrhovnega sodišča "poskrbijo" za zamenjavo predsednika tega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Novi izzivi za demokracijo

dr. Matija Žgur, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 1/2018Na Pravni fakulteti v Ljubljani je med 28. novembrom in 4. decembrom potekala zimska šola "Novi izzivi za demokracijo", ki se je v ponedeljek, 4. decembra, zaključila s konferenco "Legitimnost globalnih institucij in mednarodno predstavništvo". Dogodka, ki ju je organizirala ljubljanska Pravna fakulteta v sodelovanju z Društvom za pravno in socialno filozofijo, revijo za ustavno teorijo in filozofijo prava Revus ter študentsko revijo Pamfil, sta bila namenjena poglobljenemu kritičnemu premisleku o teoretskih in praktičnih problemih demokratične legitimnosti transnacionalnih institucij in globalnega prava v dobi, ko ti eksponentno pridobivajo vpliv v odnosu do tradicionalnega državnega in mednarodnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Med Scilo stalnosti in Karibdo spremenljivosti

dr. Marijan Pavčnik, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2018Besedilo je povzetek uvodnega referata, ki ga je avtor imel na znanstveni konferenci Časovnost razlage zakona. Posvet je bil 9. januarja 2018 na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Referenti so bili prof. dr. Matjaž Ambrož; doc. dr. Rok Čeferin, odvetnik; prof. dr. Pavčnik, vrhovni sodnik; doc. dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča RS; doc. dr. Tilen Štajnpihler in zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukić, nekdanja ustavna sodnica. Referati s posveta bodo izšli v posebni publikaciji SAZU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Izhodišča za novo institucionalizacijo pravnega študija

dr. Andraž Teršek, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 1/2018Pred leti se je na Univerzi na Primorskem (UP) začela razprava o institucionalizaciji pravnega študija na tej univerzi. Sprva je šlo za splošni akademski premislek, katere pravne vsebine vključiti v obstoječe študijske programe članic UP. Ustanovljena je bila katedra za pravo, ki naj bi delovala v okviru rektorata, vendar ni primerno zaživela. Epilog razprav na temo študija prava na UP je pomenil pisni predlog za dvostopenjski študijski program pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Dvoreznost modifikacije obtožbe s strani sodišča

Ana Hederih, 12.1.2017

Pravoznanstvo

Ana Hederih, Pravna praksa, 1/2017"Če tožilec med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje, sme ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico. Spremenjena obtožnica se sme nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Ob stoletnici smrti Franca Jožefa I.

dr. Marko Brus, 12.1.2017

Pravoznanstvo

dr. Marko Brus, Pravna praksa, 1/2017Leta 2016 je minilo okroglih sto let, odkar je umrl Franc Jožef I., habsburški cesar. Slovenski mediji o tem niso prav veliko poročali, vtis je bil, kot da pri tej obletnici ne gre za prav nič pomembnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Nazaj v boljše čase

Hinko Jenull, 12.1.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 1/2017O tem, da je navedena razlaga pravilna, ne more biti nobenega dvoma. Prava vprašanja so: zakaj tako samoumevno stališče danes potrebuje 2.965 besed na štirih straneh obrazložitve, kako je sploh bilo mogoče odločiti drugače, od kod izvira na prvi stopnji izkazan skrajni sodniški formalizem? In kako to razveljavljeno odločitev umestiti v kontekst očitkov o nepreseženi kontinuiteti sodn(išk)ega odločanja, ki naj bi bila med temeljnimi razlogi neučinkovitega delovanja pravne države?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Avtonomna vozila in moralni algoritmi

dr. Aleš Završnik, 7.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 1/2016Avtonomna vozila v nasprotju z vozili z asistenčnimi sistemi, kot so nadzor voznega pasu, prepoznava prometnih znakov in samodejno zaviranje, obetajo revolucijo v varnosti cestnega prometa. Raziskave o odzivnosti voznika na nepredvidene signale pri asistenčnih sistemih, ki občasno zahtevajo voznikovo intervencijo, kažejo slabo odzivnost po preveliki sprostitvi, avtonomna vozila pa so prava revolucija v varnosti. In ne le to, obljubljajo zmanjšanje onesnaženosti zraka in spremembo načrtovanja urbanih delov, saj se bodo vozila iz nagnetenih središč odpeljala sama. Ker taka vozila temeljijo na algoritmih, ki osmišljajo velike količine podatkov iz vozil, cestne infrastrukture in širše okolice, sprožajo zanimiva vprašanja moralnih konfliktov ne le na področju varstva osebnih podatkov: kako naj se odzove avtonomno vozilo, ko bočno drsi proti skupini pešcev, koga naj žrtvuje? Ali naj ima ročno nastavljiv moralni kompas?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Razlagalni razmislek ob dnevu ustavnosti

dr. Marijan Pavčnik, 7.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2016Ustava ni samo temeljni vsebinski pravni akt, ki ureja temeljne (človekove) pravice, temeljna pravna načela in državno ureditev. Pomembno je, da je tudi izhodiščni postopkovni akt, ki omogoča, da državnopravno organizirana skupnost lahko deluje. V naravi vsakega normativnega pravnega akta, ustave pa še posebej, je, da njegova vsebina ni vnaprej samodejno tako določno izklesana, da jo je treba samo še uporabiti. Preden pravni akt, ustavo pa še posebej, uporabimo, ga je treba razumeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Še en "politični" izziv pred varuhinjo

mag. Matevž Krivic, 7.1.2016

Človekove pravice, Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 1/2016Vse priznanje instituciji varuha človekovih pravic za vse, kar je v dosedanjih dvajsetih letih dobrega že naredila in še dela za varstvo človekovih pravic - a del tistega, po čemer jo bomo cenili, je tudi to, da ne umanjka tudi pri bolj spolitiziranih vprašanjih, ko je treba zobe pokazati tudi sami Vladi, če očitno in hudo krši ustavo in človekove pravice. Prejšnja varuhinja se je tu izkazala zlasti s svojo hitro zahtevo za presojo ustavnosti spornih določb znamenitega Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), sedanja pa prav zdaj počasi premleva, namesto da bi ju hitro strla, dva trda oreha: že dva meseca pobudo Radia Študent, naj zahteva presojo ustavnosti podeljevanja policijskih nalog vojski mimo ustave, v začetku decembra pa se je temu pridružila še pobuda, naj varuhinja hitro opozori Ustavno sodišče (in Vlado) tudi na očitne kršitve ustavnih pravic s postavitvijo žičnate ograje ob meji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Vivere bis, vita posse priore frui

Janez Kranjc, 7.1.2016

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 1/2016Misel je vzeta iz Marcialovega epigrama (X, 23). Slovensko bi se glasila: Dvakrat živi, kdor se lahko veseli prejšnjega življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Evropa kot misel, Evropa kot kamen?

Tomaž Pavčnik, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 1/2015Prvega januarja 1986 sta se Evropski uniji pridružili Španija in Portugalska. Istega leta je v izvirniku izšel Saramagov roman Kameni splav (A jangada de pedra), ki ga od minulega leta naposled lahko beremo tudi v slovenskem prevodu. V njem je zdaj že pokojni nobelovec (tako kot v Eseju o slepoti) uporabil znan in učinkovit literarni prijem. V izhodišče stvarnega sveta vneseš eno samo, a neizmerno pomembno fikcijsko predpostavko. To omogoča, da se roman nato razvija v skladu z nam znanimi, torej resničnimi naravoslovnimi in družboslovnimi zakonitostmi, a je učinek tako za avtorja kot tudi za bralca umetniško prvovrsten. Zadene nas njegova odpiljena fikcijska prvina, hkrati pa nam močneje, a povsem verodostojno govori o sodobnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Pravna ureditev podjetniškega premoženja zakoncev

dr. Nana Weber, 9.1.2014

Pravoznanstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 1/2014Slovenska zakonodaja in teorija pojma podjetniško premoženje zakoncev ne opredeljujeta. Prav zato je doktorska naloga Gregorja Dugarja Pravna ureditev podjetniškega premoženja zakoncev, pripravljena pod mentorstvom dr. Barbare Novak na PF Univerze v Ljubljani, pomemben doprinos k osvetljevanju temeljnih vprašanj in pravnih problemov, ki jih povzroča izostanek ustrezne zakonske opredelitve. V nalogi je uporabljen ustrezen znanstveni instrumentarij, med drugim kar 198 enot strokovnih in znanstvenih člankov ter publikacij in 63 (slovenskih in tujih) sodnih odločb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Tri "nacionalizacije" in njihova koristnost

dr. Jože Mencinger, 9.1.2014

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 1/2014Decembra 1946 so z Zakonom o nacionalizaciji postale "naše delovne množice še v popolnejši meri gospodarji svoje usode, saj si prave svobode delovnih množic ni mogoče predstavljati, dokler so še pomembna proizvajalna sredstva v rokah izkoriščevalcev". Zakon je ohranil zasebno drobno gospodarsko dejavnost, a čez dobro leto, aprila 1948, so tudi obrtniki in drugi samozaposleni postali "izkoriščevalci", leta 1958 so to postali še lastniki stavb in mestnih zemljišč. Svetost zasebne lastnine je bila odpravljena, narodnogospodarske škode, ki so jo povzročile tri nacionalizacije, pa ni moč izmeriti. Toliko o zelo starih časih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Razlogi za povratno učinkovanje zakona

Avtor ni naveden, 9.1.2014

Pravoznanstvo, Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2014Odločba št. U-I-158/11, 28. november 2013 (Ur. l. RS, št. 107/13) Člen 12 Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize se razveljavi. Zakonodajalec mora razloge za povratno učinkovanje z
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Kadijeva sodba 2.

dr. Marko Novak, 10.1.2013

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 1/2013Z obžalovanjem opažam, da Aleš Novak nič kaj akademsko nadaljuje s poskusi moje diskvalifikacije. S takim namenom se je obrnil tudi na moja delodajalca, vodstvi Evropske pravne fakultete in Fakultete za državne študije, in ju opozoril na moje domnevne nepravilnosti. Obe vodstvi sta me podprli in Novaku ustrezno odgovorili. Žal ugotavljam, da postajajo obtožbe plagiatorstva sodobni lov na čarovnice, tudi sredstvo za poskus izločitve akademske konkurence. Če bi Novaku ta poskus uspel, potem bi v Sloveniji na področju teorije prava vsaj za nekaj časa bilo spet tako, ko je bilo v "dobrih starih časih". Zakaj bi nekdo zmotil ta ustaljeni "red", ki traja že desetletja? Sredstva, kako to doseči, očitno niso problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Odziv Univerze na Primorskem na članek dr. Aleša Novaka, objavljenem v Pravni praksi, št. 47/2012

Avtor ni naveden, 10.1.2013

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2013Na članek dr. Aleša Novaka (PP, št. 47/2012) in njegovi pismi, poslani na naslova dekana in dekanje dveh fakultet Univerze na Primorskem, z obtožbami na račun dr. Andraža Terška o "kršitvi akademske etike/poskusu plagiata" izjavljamo naslednje. Iz besedila, ki ga je dr. Teršek pred enajstimi leti o
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

(Ustavno)pravne razsežnosti

dr. Marijan Pavčnik, 10.1.2013

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2013Podnaslov še vedno zavaja, ker dnevnika ne pišem. Gre zgolj za literarno obliko, ki omogoča sprotna odzivanja, ta pa so lahko osnova za morebitno nadaljnje razpravljanje v obliki strokovnega članka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Prepoved referenduma - za kaj v resnici gre

dr. France Bučar, 10.1.2013

Pravoznanstvo

dr. France Bučar, Pravna praksa, 1/2013Zakaj kar naenkrat tolikšno zanimanje za pravna, zlasti ustavnopravna vprašanja v naši javnosti? Skoraj vsak dan jim je celo v pismih bralcev zagotovljena posebna pozornost. Ljudje, ki bi sicer z levo roko zamahnili nad tem "pravnim dolgočasjem", se "strokovno", predvsem pa čustveno opredeljujejo do
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Od Ustavnega sodišča do Metelkove

dr. Dragan Petrovec, 10.1.2013

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 1/2013Ne vem, ali je že bilo o Ustavnem sodišču toliko zapisanega v zadnjih dvajsetih letih, kot lahko beremo zadnje tedne. Če se je njegov predsednik dr. Ernest Petrič v Odmevih na RTV Slovenija 20. decembra lani še nekako izmikal, da ni prebral še nobene argumentirane kritike odločitve o zavrnitvi referenduma, jih je zdaj več kot dovolj. Naj omenim le dve, ki se mi zdita najbolj prepričljivi, in sicer kritika dr. Lojzeta Udeta v Sobotni prilogi Dela in dr. Jožeta Mencingerja v Mladini. A ne nameravam utrjevati tovrstne kritike, čeprav se z njo strinjam. Rad bi opozoril na nekaj drugega, kar vsaj po mojem kot neko sodnim odločbam vzporedno dogajanje maje ugled Ustavnega sodišča. Morda so tudi odločitve take, kot so, prav zaradi tega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Pravica do pregleda (upravnih) dokumentov v ustavni demokraciji in njene omejitve

dr. Polonca Kovač, 10.1.2013

Uprava, Pravoznanstvo

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 1/2013V upravnih postopkih, katerih bistvena razsežnost je prednost javnega interesa pred zasebnimi interesi oseb, ki v teh postopkih uveljavljajo svoje pravice ali pravne koristi oziroma se jim nalaga obveznosti po področni zakonodaji, se varujejo ustavna jamstva stranke v razmerju do oblasti. Eno takih ustavnih jamstev, ki je po izkušnjah iz prakse neredko podcenjeno, je pravica do pregleda dokumentov - ali vpogleda v spis, kot se pogosteje izraža glede na uveljavljen naziv večdesetletnega instituta v regulaciji in praksi delovanja javne uprave na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

Etika v zaporu

dr. Dragan Petrovec, 12.1.2012

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 1/2012 V prvem prispevku (Etika pri pravnem odločanju - PP, št. 49-50/2011) sem pisal o diskrecijskem prostoru, ki je različno velik v različnih postopkih. Omejil sem se na nekatere primere, v katerih je šlo za odločanje v kazenskem postopku (sodba sodišča prve in druge stopnje), postopku ob zahtevi z
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

Čigavo bo pravosodje?

Hinko Jenull, 12.1.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 1/2012Politično trgovanje za sestavo desete slovenske vlade je v teh dneh na vrhuncu. Programska in kadrovska ponudba je razstavljena, načrtujejo se opcije in koalicije, tehtajo pribitki in popusti, preračunavajo možni dobički in izgube. Vse lepo in p
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

Vox populi vox Dei

Janez Kranjc, 12.1.2012

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 1/2012Znameniti rek, ki bi se po naše glasil "Glas ljudstva, božji glas", je oblikoval Alcuin iz Yorka. Velik del svojega življenja je deloval na dvoru Karla Velikega v Aachnu. Bil je eden od najvidnejših evropskih izobražencev ter učitelj samega Karla Velikega in njegovih sinov, hkrati pa eden od utemel
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

20 let Ustave

Gregor Kovačič, 12.1.2012

Pravoznanstvo

Gregor Kovačič, Pravna praksa, 1/2012 V tednu, ko je minevalo dvajset let od sprejema slovenske ustave, tj. 21. in 22. decembra, sta PF Univerze v Ljubljani in Ustavno sodišče RS v Ljubljani organizirala dvodnevno mednarodno znanstveno konferenco Dvajset let Ustave Republike Slovenije: pomen ustavnosti in ustavna demokracija. Z njo
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 1

Leto objave

2018(4) 2017(3) 2016(4) 2015(1)
2014(3) 2013(6) 2012(5) 2009(2)
2008(1) 2007(2) 2005(1) 2004(2)
2000(2) 1998(1) 1994(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

AB CĆČDĐEFGH I J K LM N OP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov