O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 20 (od skupaj 20)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Je tri dni pred nedeljo četrtek ali sreda?

Gregor Sankovič, 18.9.2014

Pravoznanstvo

Gregor Sankovič, Pravna praksa, 36/2014Čeprav se zakon ni spremenil, je po dveh desetletjih Državna volilna komisija spremenila štetje rokov, do katerih ji morajo volivci sporočiti, ali želijo glasovati v drugem okraju, na dostopnem volišču, v tujini ali na domu. Roke po novem volilna komisija razume tako, da so za en dan krajši. Tako so letos volilni organi zavrgli vloge mnogih volivcev, ki so se ravnali po ustaljenem razumevanju rokov. Zakon določa, da mora volivec svoje glasovanje na drugem volišču napovedati najpozneje tri dni pred dnem glasovanja. Ali je ta dan sreda ali četrtek, bo odločilo Ustavno sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Je res vse tako slabo?

dr. Janez Kranjc, 18.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 36/2014Konstruktivna kritika je pot do napredka. To velja tudi za kritiko sodstva. Če naj bo konstruktivna, mora izhajati iz dejstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Naša državna suverenost je invalidna - notificirati je treba nasledstvo ADP

dr. Ivan Kristan, 18.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 36/2014Jeseni 2000 sta se v odnosih med Slovenijo in Avstrijo pojavili dve med seboj povezani vprašanji, tj. veljavnost odlokov Avnoja in nasledstvo Republike Slovenije po Avstrijski državni pogodbi (ADP). V Avstriji so se pojavila stališča, da se mora Slovenija odreči veljavnosti odlokov Avnoja (jih razveljaviti), ker bo sicer Avstrija blokirala vstop Slovenije v EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Nadvlada?

dr. Ciril Ribičič, 18.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36/2014Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pod Klemenčičevim vodstvom je znala poiskati kritične točke korupcijskega delovanja najvišjih državnih funkcionarjev. Prav je, da poskuša nova KPK to izročilo nadaljevati. Toda nekateri vidiki preiskovanja izbire kandidatov za komisarja Evropske komisije mi zbujajo ustavnopravne pomisleke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Pametno specializirani - pametno povezani

dr. Maja Makovec Brenčič, 18.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Maja Makovec-Brenčič, Pravna praksa, 36/2014V akademsko-raziskovalnih, visokošolskih in drugih institucijah ter podjetjih že dobro leto aktivno razmišljamo, se izobražujemo, usklajujemo namene in vsebine strategije pametne specializacije. T. i. smart specialization je eden od inovativnih razvojnih instrumentov Evropske komisije, ki skuša pospešiti prenos znanja v uporabne rešitve, produkte, storitve in s tem zagotoviti kar se da učinkovit doprinos k razvoju in rasti gospodarstev in družbene blaginje v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Sodba ni članek

mag. Nina Betetto, 19.9.2013

Pravoznanstvo

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 36/2013Dragica Wedam Lukić je v svojem komentarju izrazila svoje pomisleke o pravilnosti stališč Vrhovnega sodišča v sklepu Cp 5/2013 z dne 29. maja 2013. Po njenem prepričanju je treba do sodne odločbe v odmevnem primeru Dolenc zavzeti kritično distanco, saj gre za "očitno napačno razlago Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Forum non conveniens in priznavanje (ter izvršitev) sodnih odločb iz neevropskih držav iz pravnega sistema common law pred slovenskimi sodišči

dr. Jorg Sladič, 19.9.2013

Pravoznanstvo

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 36/2013Pred kratkim so se slovenska sodišča soočila z vprašanjem eksekvature izraelskih odločb v primeru, ki je sprožil precejšen medijski odziv. Uvodoma je treba povedati, da izvršba tuje sodne odločbe zajema tri stadije: 1. (pravdni) postopek pred tujim forumom, ki se konča s pravnomočno in izvršljivo odločbo; 2. priznanje te tuje odločbe; 3. izvršba priznane tuje odločbe po slovenskem zakonu o izvršbi in zavarovanju. Ko je tuja pravnomočna in izvršljiva sodna odločba priznana, naj bi bila načeloma izenačena z nacionalnim izvršilnim naslovom. Vprašanje, ki v slovenskem pravu še ni rešeno, je, ali se zoper priznane (eksekvirane) tuje izvršilne naslove lahko stavijo impugnacijski in opozicijski ugovori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Čarovnice

Hinko Jenull, 20.9.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2012"Če stori kdo ljudem s čarovništvom škodo ali kvar, naj se kaznuje od življenja na smrt in naj se taka kazen opravi z ognjem ..." (109. člen Constitutio Criminalis Carolina, 1532) Ovadbarstvo se širi prek vseh razumnih meja. Ovadbe so postale
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Brez spremljanja učinkov zakonov do negotovosti in zmede

dr. Igor Šoltes, 20.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Igor Šoltes, Pravna praksa, 36/2012Računsko sodišče Republike Slovenije je pet let po prvem izdalo drugo revizijsko poročilo o oceni stanja na področju priprav in izvajanja analiz učinkov predlaganih predpisov (ang. Regulatory Impact Assessment - RIA). Pomemben učinek, ki smo ga želeli doseči z obema revizijama, je vplivati na način razmišljanja o regulaciji v državni upravi in tudi širše v javni upravi, ne nazadnje tudi v javnosti, ter povečati ozaveščenost pripravljavcev, predlagateljev in vseh drugih, vključenih v postopek sprejemanja in izvajanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Novi gradniki panoptikona

Jure Logar, 20.9.2012

Pravoznanstvo, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jure Logar, Pravna praksa, 36/2012Uredništva splošnih oziroma dnevnih medijev so, kot kaže, postala občutljiva na vprašanja, ki se postavljajo pri sodobnem nadzoru vsega in vsakogar. Tako ne mine teden, da ne bi poročali o kakšnem bolj ali manj "šokantnem" odkritju v zvezi s tem. Pred dnevi smo tako imeli priložnost brati zgodbo o tem, da so v 200 državnih šolah v Veliki Britaniji namestili dobrih 800 kamer. Tudi v naših šolah imamo nameščene kamere, razlika je v tem, da so prej omenjene kamere nameščene v šolskih garderobah in toaletnih prostorih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Generacija spreobrnjencev

Aleš Završnik, 22.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 36/2011Popularno označevanje generacij, katerih posamezniki so stari do 35 let, s pojmi, kot so nevidna, izbrisana, izgubljena in škart generacija, vstopa v razprave povsod po Evropi, potem ko so kot izgubljeno identificirali generacijo, odraslo v recesiji v 90. letih na Japonskem. Generacije, ki so odraščale v času slovenske osamosvojitve, naj bi tudi bile zavožene in izgubljene. A če že, je primerneje te generacije označiti kot žrtvovane. Žrtvovane na oltarju fleksibilizacije trga dela, razpiranja škarij med bogatimi in revnimi, pavperizacije delavskega in srednjega razreda, odtekanja javnega denarja na zasebne račune, privatizacije šolstva, krpanja finančne vrzeli. Izgubljena generacija je neka druga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Perspektive kriminologije v času brez perspektive

Andreja Tratnik, 22.9.2011

Pravoznanstvo

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 36/2011Da živimo v času brez perspektive oziroma da je perspektiva bolj kot ne črna, so se strinjali domala vsi referenti nacionalne kriminološke konference z zgovornim naslovom Perspektive kriminologije v času brez perspektive, ki jo je 15. septembra organiziral Inštitut za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani. Vsi udeleženci smo bili že v vabilu na konferenco obveščeni, da kotizacije ni, "kar pomeni, da ne bo zastonjskih hladnih in toplih napitkov med pavzami". Kot je uvodoma povedal dr. Zoran Kanduč, predsednik organizacijskega odbora konference in raziskovalec z Inštituta za kriminologijo, bi namreč lahko z "nekim socialističnim zastojnkarstvom dali napačno sporočilo finančnim trgom". Politika zategovanja pasu je tako prevladala tudi pri organizaciji te konference. Prav nič pa pasovi niso bili zategnjeni pri njeni vsebinski izvedbi. Deset referentov je izčrpno predstavilo svoje poglede na perspektive kriminologije, ki so nedvomno spodbudili k razmišljanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Homo et pudens et constans et gravis

Janez Kranjc, 22.9.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 36/2011Besede, ki bi se po naše glasile "spodoben, trden in premišljeno resen človek", so vzete iz Ciceronovega govora za Flaka (pro Flacc. 89). Flak je bil pretor v času, ko je bil Cicero konzul. Po končani preturi je dobil v upravljanje provinco Azijo. Po vrnitvi v Rim so ga obtožili grabeža. Med drugim naj bi se bil polastil zlata, ki so ga Judje zbirali za tempelj v Jeruzalemu. Šlo je za t. i. repetundni postopek pred posebnim sodiščem proti rimskemu uradniku, ki se je premoženjsko okoristil v času opravljanja svoje funkcije v provinci. Morebitna obsodba se je sprva glasila na povrnitev, po Sulovem zakonu pa so obsojenca tudi izgnali. Najbolj znan repetundni proces je vodil Cicero proti upravniku Sicilije Verresu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

Problemski vidiki pridobitve državljanstva Republike Slovenije (2.)

Miha Turk, 16.9.2010

Pravoznanstvo

Miha Turk, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄36

Argumentacijska analiza sodne odločbe

dr. Marko Novak, 18.9.2008

Civilni sodni postopki, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, dr. Marko Novak, Pravna praksa, 36/2008V ustavni demokratični in pravni državi izhaja legitimnost pravne (sodne) odločbe zlasti iz njenih razlogov, navedenih v obrazložitvi. Odločitev je tem bolj upravičena, čim bolj je prepričljiva, kar pomeni, da ne pušča dvomov pri njenem naslovniku oz. bralcu. K njeni prepričljivosti pa ne pripomore ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄36

Vladavina ljudstva in/ali prava? (Kdorkoli je lahko karkoli)

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 18.9.2008

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 36/2008Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄36

Začetek veljavnosti predpisov

mag. Bećir Kečanović, 20.9.2007

Pravoznanstvo

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 36/2007mag. pravnih znanosti, pomočnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije RS Dr. Albin Igličar in mag. Karmen Vezjak z različnih gledišč obravnavata začetek veljavnosti zakonov po uradni objavi in poteku vakacijskega roka ter prakso dodatnega odlaganja uporabe veljavnih zakonov.[O]1 Razlik...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄36

Preseženost dualizma med državo in civilno družbo

mag. Andraž Teršek, 4.11.2004

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 36/2004Iz magistrskih nalog Polona Pičman Štefančič je dodiplomski študij na PF v Ljubljani končala z diplomsko nalogo, v kateri je analitično razgrnila pojav "lobiranja", za svoje delo pa je prejela Prešernovo nagrado. Podiplomski študij teorije prava in države pa je 25. oktobra 2004 končala z uspešnim...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄36

Avstrijski pravni sistem

Marjana Grašič, 10.10.2002

Pravoznanstvo

Marjana Grašič, Pravna praksa, 36/2002Cankarjeva založba je pred kratkim vzbirki Pravo&politika izdala zanimivo delo z naslovom "Avstrijski pravni sistem". Knjigo je napisal ugledni profesor primerjalnega prava na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju Herbert Hausmaninger. Na trgu Evropske Unije je njegova knjiga doživela izreden uspeh, z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄36

Ustavni problemi EU

Saša Sever, 29.11.2001

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Saša Sever, Pravna praksa, 36/2001Prvega novembra je bil v Londonu letni seminar, ki ga je organizirala fondacija Lord Slynn of Hadley. Na njem je sodnik sodišča EU v Luksemburgu (ESL) C.W.A. Timmermans opozoril predvsem na nekatere ključne ustavne probleme EU. Po reformi pogodb iz Nice so namreč ostala odprta nekatera ustavna vp...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

2014(5) 2013(2) 2012(3) 2011(3)
2010(1) 2008(2) 2007(1) 2004(1)
2002(1) 2001(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

AB CĆČDĐEFG HIJ K L M N OPQR S Š T UVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov