O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 8 (od skupaj 8)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kompromisi s starim ob prodiranju novega (II)

mag. Matevž Krivic, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2017V prvem delu članka pod tem naslovom (v prejšnji številki) sem napovedal, da v drugem delu članka sledi obravnava nekega "neprijetnega" vprašanja, ki bi ga ustavni sodniki mogli in morali obravnavati že ob tisti marca obravnavani ustavni pritožbi, pa so se z neko čudno "inovacijo" ustavnosodne prakse takrat temu izognili. Gre za vprašanje zame nedopustnega obravnavanja dosedanjih revizij, vloženih po ZUS (in do novele ZPP-E tudi po ZDSS), po bistveno drugačnih kriterijih za revizije po ZPP. Oba zakona (ZUS in ZDSS) sta, seveda pod določenimi pogoji, revizije povsem jasno in nedvoumno urejala kot že po zakonu dovoljene, ne šele od vrhovnega sodišča dopuščene. Čeprav je pomembna razlika med obema vrstama revizije očitna, si je vrhovno sodišče, da si je delo olajšalo, skoraj deset let dovoljevalo to očitno razliko ignorirati - ustavni sodniki pa se doslej s tem problemom, odkar nanj opozarjam, tudi še niso spoprijeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Pretiravanje s pravičnostjo

mag. Sandi Kodrič, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 36-37/2017Vedno kadar slišim utemeljevanje, da je treba bremena pravičneje razporediti, se najprej spomnim na skrajni primer pravičniškega zakonodajnega kompliciranja iz preteklosti. Akter je bilo finančno ministrstvo pod vodstvom profesorja Mramorja, predmet pa obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov. Dogajalo se je pred malo več kot desetletjem. Da ne bi bralcev utrujal z bizarnimi podrobnostmi, naj navedem samo to, da so si zamislili kompleksen, nepregleden in nepredvidljiv sistem, varčevalec pa ni mogel izračunati, koliko davka bo plačal. Upravljavci skladov so morali zaradi tega naročiti po meri narejeno programsko opremo, saj takega sistema obdavčitve ni bilo niti prej niti kasneje nikjer na svetu. Zapletena obdavčitev je veljala le nekaj let, potem pa jo je naslednja vlada s spremembo dohodninskega zakona odvrgla na smetišče zgodovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

O predsedniku republike skozi samoodmev: institucionalizacija odgovornosti namesto promocijske slamnatosti

dr. Andraž Teršek, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 36-37/2017V filozofskem in normativnem temelju naj bi šlo pri demokraciji kot konceptu (vsebini) in mehanizmu (formi) za način/tehniko izbire tistih ali tistega, ki prevzamejo ali prevzame ODGOVORNOST. To stori(jo) s prevzemom oblasti/položaja/funkcije. Odnos med tistim ali tistimi, ki prevzame(jo) oblast/položaj/funkcijo, in vsemi drugimi - volivci, državljani, prebivalci, ljudmi - pa nikakor ni, ne more in ne sme biti zadeva ZAUPANJA, ampak NADZORA. Volitve niso tehnika izražanja in vzpostavljanja zaupanja, ampak tehnika odločanja o tem, kdo bo deležen privilegija prevzema odgovornosti - ki je in mora biti breme - s tem pa postavljen pod nadzor: na eni strani volivcev/državljanov/ljudi, na drugi strani pa drugih institucij, organov ali nosilcev funkcij. Če je institucionalno, sistemsko in normativno zagotovljena možnost, da je nadzor tudi učinkovit, potem se lahko uresničuje demokracija kot tehnika delovanja družbe. To je predpogoj za označevanje, opredeljevanje in uresničevanje zamišljene, želene in predvidene demokracije še z vsebinskimi merili in kriteriji. Potem je mogoče filozofirati o legitimnosti in prevpraševati njeno prakticiranje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Sodniki porotniki na tnalu

dr. Marko Novak, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 36-37/2017Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama evropskega celinskega prava ali rimsko-germanske pravne družine in anglo-ameriškega prava (ang. common law), ločuje med (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor iz assidere - sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V strokovni literaturi imenujejo prvi model udeležbe laikov pri sojenju tradicionalna porota, drugega pa nemško-francoski model t. i. mešanega sodišča. So pa v Evropi tudi sistemi, ki udeležbe laične javnosti pri sojenju sploh ne poznajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kaj je pravni strokovnjak?

dr. Matej Avbelj, 22.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 36-37/2016V državi, kjer vlada ustavna demokracija, igra ključno vlogo ustavno sodišče. To je varuh ustavnih vrednot, ki prevladajo tudi nad odločitvami večine, pa naj bo ta še tako številčna. Ureditev, ki ustavnemu sodišču daje tolikšno moč, od njega zahteva enakovredno odgovornost. V ustavni demokraciji je zato odločilno vprašanje oblikovanja in sestave ustavnega sodišča. V Sloveniji si ob tem vselej zastavljamo napačno subjektivno vprašanje: kdo je pravni strokovnjak, o katerem govori ustava, ko postavlja en sam pogoj za imenovanje na mesto ustavnega sodnika. Napačno vprašanje pa ni še nikdar vodilo do pravega odgovora. Do tega se je mogoče dokopati le z osredotočenjem na objektivni vidik. Zatorej ne kdo, temveč kaj je pravni strokovnjak?
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄36-37

Ocenjevanje vplivov predpisov

Iztok Rakar, 23.10.2003

Pravoznanstvo

Iztok Rakar, Pravna praksa, 36-37/2003Prvotno redko poseganje države v družbena razmerja je s povečevanjem kompleksnosti družbenega okolja postajalo vedno pogostejše. V zvezi s povečevanjem pomena regulatorne funkcije države se je v teoriji začelo razvijati pojmovanje o nastanku regulatorne države kot nove faze v njenem razvoju(*1), v p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄36-37

Rok

dr. Marko Novak, 23.10.2003

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 36-37/2003Tudi rok je eden izmed najpomembnejših pravnih institutov. V materialnem smislu pomeni določeno časovno obdobje ali trenutek, od katerega je odvisen nastanek ali prenehanje pravnega razmerja ali pravice. V procesnem smislu pa pomeni določeno časovno obdobje, v katerem je mogoče opraviti neko procesn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Med Scilo in Karibdo

dr. Dragan Petrovec, 21.12.2000

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2000Pred časom so me vprašali, kakšna naj bi bila kazen, ki bi jo jaz štel za pravično. Ker je pretežni del mojega dela posvečen kaznovanju, bodisi v praksi ali pa na teoretski ravni, sem razmeroma hitro odgovoril. Kazen bi morala biti taka, da bi jo sodniki izrekli v dopustnih in za sodno prakso spreje...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

2017(4) 2016(1) 2003(2) 2000(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A BCĆČDĐEFGHIJK LMN OP QR SŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov