O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Enakost orožja

Hinko Jenull, 25.9.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 37/2014Na prvi pogled se danes, ko s ponosom seštevamo za gospodarski kriminal in korupcijo izrečene krepke kazni, državni tožilci ne bi smeli pritoževati glede položaja in pooblastil v kazenskem postopku. Enakost procesnega orožja bi morala skrbeti predvsem nasprotno stran. Pa ni tako. Ne le, da sojenja v najpomembnejših zadevah niso končana, celoten boj zoper najhujše oblike kaznivih dejanj se je šele dobro začel. Vrsta dogodkov pa že kaže na nevarnost blokade kazenskega pravosodja, na izničenje sedanjih dosežkov, če ne v postopku samem, pa z drugimi sredstvi, z uporabo dodatnega, zunajprocesnega orožja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Prezgodnje stališče o avtentični razlagi v obrazložitvi sklepa Vrhovnega sodišča

dr. Albin Igličar, 25.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 37/2014Živahno prepletanje pravne teorije in prakse vodi do razvoja pravnih institutov, njihovega nastajanja, spreminjanja in ukinjanja. To velja tudi za avtentično razlago in njeno splošno obvezno veljavo. Zaradi vse bolj prepoznane in zatrjevane problematičnosti avtentične razlage ponavljam že pred nekaj leti podani predlog, da bi institut avtentične razlage izpustili iz Poslovnika Državnega zbora, ki zdaj daje legalno podlago za njen obstoj v slovenskem pravnem sistemu. Vendar dokler se to ne zgodi, morajo državni organi - tudi sodišča - spoštovati veljavno ureditev in se ravnati po ustaljeni (ustavno)sodni praksi ter dosedanjem večinskem pojmovanju pravne stroke. Avtentično razlago (interpretacijo) predpisa ali drugega pravnega akta daje subjekt, ki ga je sprejel. Zanjo se uporablja tudi slovenski izraz verodostojna razlaga. Zato ima taka razlaga enako pravno moč kot predpis oziroma akt, ki ga razlaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Postmoderna in njene posledice za ustavno, politično in moralno življenje

dr. Marko Novak, 26.9.2013

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 37/2013Na pretežno sončnem, poznopoletnem Bledu je 20. in 21. septembra potekal že peti mednarodni simpozij o pravni teoriji, pravni argumentaciji in pravni filozofiji, ki ga tradicionalno organizirata Fakulteta za državne in evropske študije (FDŠ) ter Evropska pravna fakulteta iz Nove Gorice. Naslov letošnjega simpozija je razviden iz naslova te kratke predstavitve, vsebinsko pa smo bili nastopajoči razdeljeni v štiri sekcije: splošno pravnoteoretično, sekcijo o teoriji evropskega (EU) prava, filozofskopravno sekcijo in študentsko (tj. doktorandsko) sekcijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

In homine turpissimo obsolefiebant dignitatis insignia

Janez Kranjc, 26.9.2013

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2013Misel, ki bi se po naše glasila "Pri nemoralnem človeku znaki dostojanstva izgubijo svoj sijaj", je vzeta iz Ciceronovega govora proti Marku Antoniju (Philip. 2, 105). Po umoru Cezarja sta glavna zarotnika Brut in Kasij naivno mislila, da je z "umorom tirana" republika rešena. Zato si nista prizade
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Dejavno razumevanje prava (Ob začetku novega študijskega leta)

dr. Marijan Pavčnik, 26.9.2013

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 37/2013Pravo je sistem pravnih načel in pravil, ki so medsebojno povezana. Načela brez pravil so, če parafraziram Kanta, vsebinsko prazna, pravila brez načel so slepa. Pravo je predmet razumevanja in je razlagalni pojav, zato potrebuje oboje: načela, ki določajo cilj, težo in domet pravil, in pravila, ki dajejo načelom vsebino v času in prostoru. Pravo ni in ne more biti v celoti dano vnaprej, vnaprej so dane le prvine, ki jih ustvarjalno povezujemo in vsebinsko sodoločamo. Od vrste in značilnosti pravnega področja je odvisno, kako širok je manevrski prostor odločanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Obisk v kletnih vicah

Tomaž Pavčnik, 27.9.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2012Votli čvekači toliko govorijo o prihodnosti, da jo bodo nazadnje povsem zapackali. Ta zapovedana osredotočenost v bodočnost, ki govor o preteklosti omalovažuje, se mi zdi podobne vrste puhlica kot tista mantra, ki proglaša za kulturni boj že čisto vsako temo, ki ni ravno finančna. Nasprotno, prav v teh skoraj zapovedih in prepovedih je nekaj ideološke prevarantskosti, predvsem pa obilo brezglavega. Si predstavljate, da bi se tudi sodišča začela spoprijemati le še s prihodnostjo, češ, pustimo preteklost, kar je bilo, je pač bilo ... podajmo si roke, pozabimo, gremo naprej. No, saj nekateri v resnici poskušajo nekaj v tej smeri, ampak jih ne velja jemati preveč resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Napadi na nosilce sodne funkcije ogrožajo bistvo pravne države

dr. Lojze Ude, 29.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Lojze Ude, Pravna praksa, 37/2011Že leta skoraj vsi ustavni pravniki in tisti, ki se tudi širše ukvarjamo s pravnim sistemom in v tem okviru tudi z vlogo sodstva v njem, ugotavljamo, da se pri nas še vedno ni v zadostni meri uveljavilo sodstvo kot tretja veja oblasti in da zakonodajna in izvršilna veja oblasti v glavnem le deklaratorno poudarjata pomen sodstva kot tretje veje oblasti, v političnem življenju pa se pravzaprav zavzemata predvsem za uveljavitev sodstva kot nekakšne servisne službe, ki naj na eni strani skrbi za reševanje premoženjskih in drugih sporov, za nadzor zakonitosti delovanja uprave in preganjanje storilcev kaznivih dejanj, predvsem tistih, ki storijo klasična kazniva dejanja. Sam sem se na primer v več člankih, kot so na primer Sodnik kot nosilec sodne oblasti iz leta 2003, Politika in pravo - razkorak med deklariranim in dejanskim iz leta 2005, Enotnost oblasti v parlamentarnem sistemu - nevarnost ali realnost iz leta 2006 in Politika in pravo v primežu predvolilne propagande iz leta 2008, ter v nekaj krajših sestavkih in javnih nastopih vedno zavzemal za večjo uveljavitev sodstva. Enaka stališča je zastopala večina pravnikov, zlasti iz vrst akademske stroke in pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Ius resistendi

dr. Andraž Teršek, 29.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 37/2011Pravica do upora je temeljna pravica ljudi! Njeno skrajno izhodišče je pravica podrejenega in zatiranega ljudstva, da ubije tirana - "regicid" ali "tiranicid" (Neumann, Demokratska i autoritarna država, 1992, str. 170-174). Kot prvi zgodovinski primer umora tirana se omenja umor Hiparha iz leta 514 pr. n. št. Seveda pa je na mestu posebna previdnost. A motivi za umor so bili osebni, in ne politični. Z njim se je začela tradicija, ki je trajala vse do 17. stoletja, ko se pojavi absolutizem. Novo obliko je dobila s pojavom totalitarizma. V antiki naj bi se prvi politično motivirani umor tirana Klearha zgodil leta 353. V tistem obdobju je Aristotel postavil teorijo razlikovanja med tiranom kot uzurpatorjem (absque titulo) in tiranom kot sicer legitimnim voditeljem, ki pa krši zakone (quoad exercitio).
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄37

Za pravno varstvo "zakon spoštujočih državljanov"

Stanislav Pintar, 23.9.2010

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

Stanislav Pintar, Pravna praksa, 37/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄37

Nepravnomočna kolumna

dr. Andraž Teršek, 24.9.2009

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 37/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄37

Oboedientia est legis essentia

Janez Kranjc, 24.9.2009

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2009Bistvo zakona je v njegovem spoštovanju. Rek neznanega avtorja odpira zanimivo vprašanje odnosa med normativnim in resničnim, med tistim, kar zakon zapoveduje, in tistim, kar se v resnici godi. Spoštovanje zakona namreč ni nič drugega kot uresničevanje tistega, kar zakon predpisuje. Idealno bi bilo,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄37

Približevanje prava z mediacijo

Gordana Ristin, 28.9.2006

Civilni sodni postopki, Pravoznanstvo

Gordana Ristin, Pravna praksa, 37/2006Dne 4. septembra 2006 je bilo ustanovljeno Društvo mediatorjev Slovenije. Cilji in naloge društva so zapisani v pravilih. To je prvo društvo pri nas, katerega cilj je med drugim tudi povezovati mediatorje z vseh področij, kjer mediacije potekajo. Prepričana sem, da je ustanovitev in delovanje naš...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄37

Storilec kaznivega dejanja

Nataša Skubic, 28.9.2006

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 37/2006Storilec kaznivega dejanja je tisti, ki s storitvijo ali opustitvijo povzroči nastanek prepovedane posledice. Za kazensko pravo je bistveno razlikovanje med storilcem kot fizičnim povzročiteljem prepovedane posledice in kazensko odgovornim storilcem, torej tistim, ki je prišteven in kriv. Dr. Bavcon...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄37

Novi mostovi dr. Marka Novaka

dr. Miro Cerar, 28.9.2006

Pravoznanstvo

dr. Miro Cerar, Pravna praksa, 37/2006Ko je leta 2004 v zbirki Pravne prakse prvič izšla knjiga dr. Marka Novaka o anglosaškem pravnem izrazoslovju, jo je v življenje z značilno zanimivim prikazom na straneh Pravne prakse pospremil dr. Marko Pavliha, ki pri tem ob nekaj dobrohotnih kritičnih mislih ni skoparil s pohvalo avtorju knjige. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄37

Oporoka

dr. Marko Novak, 22.9.2005

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 37/2005Ne le v pravnem svetu, temveč tudi v laičnem je nedvomno znano, kaj je to oporoka. Pravno formalizirana definicija oporoke (lat. testamentum) se glasi, da gre za strogo obličen, preklicen enostranski pravni posel, s katerim oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Z oporočnim dedo...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 37

Leto objave

2014(2) 2013(3) 2012(1) 2011(2)
2010(1) 2009(2) 2006(3) 2005(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

ABC ĆČDĐEFGHI J K LMN OP QR S ŠT U VWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov