O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 12 (od skupaj 12)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Ali je priznanje tuje sodne odločbe obveznost države po mednarodnem pravu

dr. Dragica Wedam Lukić, 10.10.2013

Pravoznanstvo

dr. Dragica Wedam-Lukić, Pravna praksa, 39/2013Glede na angažiranost podpredsednice Vrhovnega sodišča mag. Nine Betetto pri obrambi sklepa Vrhovnega sodišča Cp 5/2013 sem njen odziv na svoj prispevek Mednarodna pristojnost sodišča države izvora, doktrina o forum non conveniens in javni red pričakovala. Na koncu svojega odgovora, ki je sicer napisan korektno, je avtorica zapisala, da se sprašuje, če ni morda preveč naivna v gledanju, da je moja kritika "mišljena kot teoretičen prispevek k razumevanju pravnih pravil in pravnih vprašanj s področja mednarodnega zasebnega prava, ne pa kot tlakovanje odločitvi Ustavnega sodišča". Glede na to se je verjetno razveselila prispevka dr. Jorga Sladiča, ki očitno "tlakuje pot" za drugačno odločitev. Žal pa so nekatere njegove trditve zavajajoče in zahtevajo dodatna pojasnila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

5.006 - 25.185 - 47.532

dr. Jože Mencinger, 10.10.2013

Pravoznanstvo, Banke, zavodi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 39/2013Tri zgoraj napisane številke kažejo, koliko besed smo potrebovali, da smo v Sloveniji uredili delovanje bančništva. Prvo število besed smo potrebovali za Zakon o bankah in hranilnicah iz leta 1991, drugo za Zakon o bančništvu iz leta 1999, tretje pa za Zakon o bančništvu iz leta 2006.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Ura resnice

Hinko Jenull, 10.10.2013

Uprava, Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39/2013Soočiti se bo treba z resnico. Nesmotrno zapravljanje, čezmerno zadolževanje in splošno slabo vodenje je že izničilo finančno suverenost Republike Slovenije. V sorazmerju z odvisnostjo od tujega denarja se iz dneva v dan zmanjšuje njena politična samostojnost. Plačilni primanjkljaj se postopno, vendar zanesljivo spreminja v demokratični deficit. Domači oblasti je vsak dan manj dovoljeno izvrševati voljo ljudstva, ubogati je treba gospodarje javnega dolga. Izgubi gospodarske tako sledi izguba politične suverenosti, v tem obsegu pa tudi pravne suverenosti, najprej in najbolj pri upravljanju države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Pomilostitev ne sme biti revizija sodne odločbe

dr. Zvonko Fišer, 10.10.2013

Pravoznanstvo, Civilni sodni postopki

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 39/2013Poslušam, gledam, berem - in se čudim. Marsikomu in marsičemu. Najprej zdravništvu, ki je solidarno strnilo vrste, ne da bi vedelo, za kaj v resnici gre. Na trenutke se mi dozdeva, da so (vsaj nekateri) slutili, da gre za manipulacijo, ki pa, kot kaže, ni motila, saj naj bi šlo za višje cilje. In bele halje do tega trenutka niso zmogle nobenega avtoritativnega ločenega mnenja. Očitno ni popularno. Faux pas, kakorkoli že obračamo; sprožilni primer ni bil pravi. Pa pustimo zdravstvo, ni moja stroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Alternative

Hinko Jenull, 7.10.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39/2010Alternative arbitražnemu sporazumu preprosto ni, je zatrjeval minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Ni alternative višji upokojitveni starosti, pravi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik. Plače v javnem sektorju je treba zamrzniti, druge alternative v tem hipu ni, sporoča pristojna ministrica Irma Pavlinič Krebs, predsednik Vlade Borut Pahor pa dodaja, da so vse alternative slabše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Večno vračanje enakega

Matjaž Ambrož, 7.10.2010

Pravoznanstvo, Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 39/2010Pred časom sem dal v kovček nekaj garderobe in odpotoval na seminar. Odpotovati na seminar je nekaj svojevrstnega, nekaj, kar ima, če smem tako reči, dvojno naravo. Po eni strani to pomeni presekati z vsakodnevno rutino, se podati v nove okoliščine in med nove ljudi. Po drugi strani pa odpotovati na seminar pomeni postati ujetnik neke še veliko bolj čvrste rutine. Vemo namreč, kako stvar poteka: pozdravni govori, uvodni referati, delo v sekcijah, odmor za kavo, nadaljevanje dela v sekcijah, razprava, odmor za kosilo in tako naprej. Odkar sem se pripravil k temu, da si delam kratke zapiske, so se mi še toliko bolj razkrili vzorci in zakonitosti seminarskega vsakdana, na katere se lahko človek v glavnem kar zanese, z njimi računa. Tudi tokrat sem si skušal napraviti nekaj zabeležk, zgoščenih zapiskov o zapažanjih in vtisih, ki jih tukaj kratko povzemam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Na pol poti

Alenka Leskovic, 7.10.2010

Pravoznanstvo

Alenka Leskovic, Pravna praksa, 39/2010Orjana Trunkl, ki je na koprskem okrožnem sodišču izrekla obsodilno sodbo poslancu Srečku Prijatelju, je postala osebnost tedna na Valu 202. Za Slovenijo je to vsekakor zanimiv dogodek, saj je glas ljudstva po dolgih letih, da ne rečemo desetle
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄39

Nescit vox missa reverti

Janez Kranjc, 8.10.2009

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 39/2009Horacijeva misel Nescit vox missa reverti (Horat. De arte poetica 390) bi se po naše glasila "Izrečena beseda se ne more vrniti". Veliki pesnik jo je zapisal v svojem delu De arte poetica, v katerem govori o kakovosti pesniškega ustvarjanja. Dobro pesem bo po njegovem lahko napisal le nekdo, ki je n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄39

Ustavna inventura

Alenka Leskovic, 6.11.2003

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Alenka Leskovic, Pravna praksa, 39/2003Vodje poslanskih skupin so med pripravo oktobrskega zasedanja državnega zbora odločno zavrnili predlog, da bi na tej seji obravnavali tudi predloge za začetek postopka za spremembe ali dopolnitve ustave. »Ne bomo delali ponoči«, so dejali. Sklenili so, da bo ustavni tematiki namenjena izredna seja d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄39

Pridržek

dr. Marko Novak, 6.11.2003

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 39/2003V pravu pomeni pridržek neko omejitev obsega izražene volje, pri čemer si tisti, ki izreče takšen pridržek, nekaj zadrži bodisi za sebe bodisi za nekoga drugega. Gre za neko izjemo od sicer polno in tipično izražene volje. V nadaljevanju sledi obravnavanje pridržka na pravnih področjih, kjer se najp...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄39

Kaj je demokratični deficit v sodstvu v luči ustavnih sprememb?

dr. Boštjan Zalar, 7.11.2002

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Boštjan Zalar, Pravna praksa, 39/20021. Uveljavljena metoda za presojosprejemljivosti ustavne spremembe Dne 6. novembra 2002 so bila v Bruslju v okviru projekta EU Monitoring Accession Program komisarju za širitev Evropske Unije predstavljena politično neodvisna poročila o stanju in usposobljenosti sodstva 10 držav pristopnic k EU.(...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄39

Pravna politika

dr. Marko Novak, 7.11.2002

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 39/2002Pravo in politika sta neločljivo povezana.Po eni strani gre poleg strokovnega tudi za politično poreklo splošnih pravnih aktov, po drugi strani pa ima v procesu razlage pomembno vlogo tudi človekova volja in tako - vsaj po Kelsnu - tudi politika. A vendar mora pravo nenehno iskati in dokazovati svoj...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 39

Leto objave

2013(4) 2010(3) 2009(1) 2003(2)
2002(2)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A BCĆČDĐEF GHIJ K L M N OPQRSŠTUVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov