O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 25)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kako ideološka so naša sodišča?

dr. Matej Avbelj, 8.3.2018

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2018Naslovno vprašanje v Sloveniji nima domovinske pravice. Razloga sta dva. Sodišča so menda nevtralna. Ideologija pa je nekaj izključno negativnega, zelo političnega in se razteza na osi med partizani in domobranci. Tako razmišljajo tisti, ki gojijo objektivizirani pogled na pravo in pravnike. Ter oni, ki so spregledali izvirni pomen ideologije kot celostnega svetovnega nazora posameznika (torej tudi pravnika in sodnika), skozi katerega ta razume in soustvarja našo skupno družbeno realnost. Ko zavrnemo nerealno objektivizirano pojmovanje prava in sprejmemo bolj pravilno in celostno razumevanje ideologije, se pred nami odpre izvirno znanstveno področje, ki lahko s pomočjo raziskav pomembno prispeva tudi k boljšemu razumevanju in delovanju sodstva na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Ali res vedo, da "morajo" delati v korist in dobrobit ljudi?

dr. Andraž Teršek, 9.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 9/2017Odprto pismo ministrici dr. Anji Kopač Mrak
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Razkritje davčne tajnosti osebam, ki so udeležene v upravnih postopkih ali postopkih pred sodiščem

Avtor ni naveden, 9.3.2017

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9/2017Drugi odstavek 19. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) določa, da lahko davčni organ osebi, ki dokaže, da je stranka ali udeležena v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem, razkrije določene podatke. To so nekateri identifikacijski podatki o zavezancu za davek (davčna številka, ime, sedež, prebivališče, ID za DDV...), poleg teh pa tudi podatki o znesku neplačanih davkov, preveč plačanih davkov, odloženem in obročnem plačilu, o predloženem davčnem obračunu ali napovedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Brez navideznosti in improvizacije

Branko Masleša, 5.3.2015

Pravoznanstvo

Branko Masleša, Pravna praksa, 9/2015Postaja že tradicija, da slovensko sodstvo ob otvoritvi sodnega leta opravi analizo poslovanja in si določi prioritetna področja delovanja v prihodnjem letu. S tem potrjuje, da se zaveda odgovornosti in da kot samostojna veja oblasti usmerja vse napore v trajno izboljševanje poslovanja in kakovosti svojega dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Veš, študent, svoj dolg?

dr. Janja Hojnik, 5.3.2015

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 9/2015Pred nekaj dnevi sem predavala na Central European University v Budimpešti. Šlo je za tematiko s področja enotnega trga EU in študenti so pokazali izjemen interes zanjo. Drugače kot njihov premier Viktor Orban so pokazali veliko zavezanost načelom EU, zlasti zagovarjanju svobode posameznika in prepovedi vseh oblik diskriminacije. Med vožnjo po Donavi in prijetnimi postanki ob Blatnem jezeru sem razmišljala, da veliko premalo poznamo to našo severno sosedo in z njo premalo sodelujemo, čeprav imamo veliko podobnih težav in v okviru EU za sodelovanje veliko priložnosti na vseh področjih udejstvovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Proti sistemskemu nasprotju interesov

Igor Vuksanović, 6.3.2014

Pravoznanstvo

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 9/2014Se spominjate dileme, ali se zamudne obresti obračunavajo linearno ali konformno? Logika konformnega obrestovanja, ki se je uveljavila v praksi, je bankam kot tipičnim upnikom omogočila bistveno višje obrestne prihodke. Se spominjate III. Dnevov civilnega prava leta 2005? Eno od zelo vplivnih predav
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Za novo ravnotežje med vejami oblasti in do ljudi

dr. Ciril Ribičič, 7.3.2013

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 9/2013Tukaj sem že govoril o tem, da so upravičene ustavne spremembe, ki naj preprečijo referendumsko odločanje o za to neprimernih vprašanjih in omejevanju človekovih pravic ter zagotovijo legitimnost referendumskih odločitev. Seveda pa nihče razumen ne bo verjel praznemu leporečju, ki prikriva, da take spremembe krepijo moč izvršilne oblasti. Moč izvršilne oblasti ni toliko posledica ustavne ureditve, ki temelji na togem ravnotežju oblasti, ko zagotavlja stabilen položaj vladi (konstruktivna nezaupnica) in državnemu zboru (ni možnosti razpusta). Bolj je posledica neustavnega delovanja političnih strank.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Država kot Shylock

dr. Dragan Petrovec, 8.3.2012

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 9/2012Nisem strokovnjak za izvršilne postopke, še zlasti ne za civilne, pa še za marsikaj drugega tudi ne. Mislim pa, da v primerih, kakršni so pred nami, nikomur ni treba biti specialist za izvršbo, da bi šele s tem znanjem oborožen zaznal krivičnost. Je preveč v nebo vpijoča, da bi jo lahko kdorkoli spregledal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Prekoračitev meje dopustnega sodniškega ustvarjanja prava

Maja Smrkolj, 10.3.2011

Pravoznanstvo, Sodišča

Maja Smrkolj, Pravna praksa, 9/2011Konec januarja je nemško Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht) odločilo, da se je metoda izračunavanja višine preživnine, do katere je upravičen nekdanji zakonec, kot je to s svojo sodno prakso določilo Zvezno vrhovno sodišče (Bundesgerichtshof - BGH), tako močno oddaljila od zakonske ureditve, da je BGH z njo preseglo meje dopustnega sodniškega ustvarjanja prava. S tem je bila pritožnici, upravičenki do preživnine, kršena pravica splošne svobode ravnanja (allgemeine Handlungsfreiheit) iz prvega odstavka 2. člena nemške ustave (Grundgesetz - GG) v povezavi z načelom pravne države iz tretjega odstavka 20. člena ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Svoboda dostopa do arhivov

Jernej Letnar-Černič, 10.3.2011

Pravoznanstvo

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 9/2011V zadnjem mesecu so slovenski javni prostor znova razburkala vprašanja svobode dostopa do arhivov nekdanjega nedemokratičnega sistema. Svoboda dostopa do arhivov je v marsičem neposredno povezana z delovanjem pravne in demokratične države, ki spoštuje in varuje človekove pravice. Čeprav je Nataša Pirc Musar že v PP, št. 8/2011, dobro osvetlila nekatera pereča vprašanja, pa je problematiko treba osvetliti še z nekaterih drugih zornih kotov. V tem prispevku tako analiziram vprašanje svobodnega dostopa do arhivov nedemokratičnih režimov s pomočjo temeljnih načel slovenskega ustavnopravnega reda in odločitev Ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄9

Ustavništvo in novo ustavništvo

dr. Andraž Teršek, 5.3.2009

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 9/2009Izraza (tujki) konstitucionalizem in neokonstitucionalizem, tudi novi konstitucionalizem, sta med najpogostejšimi izrazi, ki se uporabljajo v sodobni ustavnopravni teoriji. V slovenskem jeziku bi ju bilo primerno nadomestiti z domačima, na novo skovanima ustreznicama ustavništvo in novo ustavništvo....
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄9

Scientia potestas est

Janez Kranjc, 5.3.2009

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Janez Kranjc, Pravna praksa, 9/2009Avtor reka Scientia potestas est (Znanje je moč) je bil angleški filozof in pravnik Francis Bacon (1561-1621). Bacon je po lastnih besedah svoje življenje podrejal trem ciljem: iskanju resnice, službi domovini in službi svoji cerkvi. Bil je prepričan, da mu visoki položaji v družbi pomagajo na tej p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄9

Za sodbo brez ideoloških simbolov

dr. Albin Igličar, 6.3.2008

Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 9/2008dr. pravnih znanosti, profesor na PF Univerze v Ljubljani Ob bližnjem spreminjanju Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in Zakona o kazenskem postopku (ZKP) bi bilo dobro odpraviti tudi veljavni prvi odstavek 321. člena ZPP, ki določa: "Sodba se izda in razglasi v imenu ljudstva," ter drugi odstavek...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄9

Pritožbene novote v pravdnem postopku

Jan Zobec, 6.3.2008

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Pravna praksa, 9/2008univ. dipl. pravnik, sodnik Vrhovnega sodišča RS Z vidika funkcije pritožbe in pooblastil pritožbenega sodišča so lahko pritožbeni postopki kontrolni ali kreativni. Za kontrolne je značilno, da je njihov namen zagotoviti le pritožbeni preizkus korektnosti postopka in odločitve prvostopenjskega s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄9

Še o diskrecijski izbiri vlog za ustavnosodno presojo

dr. Marko Novak, 8.3.2007

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 9/2007dr. pravnih znanosti, pomočnik predstojnika SAMS US RS, docent na Evro-PF v Novi Gorici Stališča avtorja kažejo njegove osebne poglede in ne nujno stališča ustanove, v kateri je zaposlen.pomočnik predstojnika SAMS US RS, docent na Evro-PF v Novi Gorici Zaradi preobremenjenosti Ustavnega...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄9

Latinizmi v angleških pravnih besedilih (I.)

Nataša Skubic, 8.3.2007

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 9/2007Pred kratkim sem pri prevajanju naletela na stavek, ki se je glasil: »… in se nanašata na predlagano vrnitev v prejšnje stanje.« Možnosti sta bili dve: da za institut vrnitve v prejšnje stanje uporabim pravnikom dobro znani latinizem restitutio in integrum ali pa ga prevedem v angleščino kot restora...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄9

Čista teorija prava

dr. Aleš Novak, 9.3.2006

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 9/2006V zbirki Pravna obzorja in založbi Pravne fakultete ter Cankarjeve založbe je izšla nova knjiga: prevod Čiste teorije prava Hansa Kelsna (164 strani). Prevedla jo je Amalija Maček Mergole. Ob izidu prve izdaje Čiste teorije prava je Hans Kelsen že dobri dve desetletji oblikoval teorijo, ki bo pos...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄9

Vrnitev v prejšnje stanje

dr. Marko Novak, 17.3.2005

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 9/2005Vrnitev v prejšnje stanje (lat. restitutio in integrum) je institut, ki ga poznajo domala vsi pravni postopki. Čeprav so pravila glede vrnitve v prejšnje stanje v različnih postopkih nekoliko različna, je bistvena poanta tega instituta v tem, da je stranki, ki je zamudila nek rok, dovoljeno, da nakn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄9

Razveljavitev in odprava

dr. Marko Novak, 13.3.2003

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 9/2003V okviru ustavnosodnega postopka, v okviru abstraktne presoje ustavnosti, predvideva ustava v 161. členu možnost, da Ustavno sodišče razveljavi določen protiustavni zakon. Glede protiustavnih ali protizakonitih podzakonskih aktov pa določa možnost, da jih Ustavno sodišče bodisi razveljavi ali odprav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄9

Mozaik ustavnih sprememb

dr. Igor Kaučič, 13.3.2003

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Igor Kaučič, Pravna praksa, 9/2003Od slovenske ustavnosti k evropski V polemično razpravo o ustavnih spremembah se je s svojo najnovejšo knjigo z naslovom Mozaik ustavnih sprememb (s podnaslovom Od slovenske ustavnosti k evropski) vključil tudi profesor ustavnega prava dr. Ciril Ribičič. Avtor je ta zanimiv mozaik sestavil iz vse...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄9

Zapiski: Politika

Benjamin Flander, 14.3.2002

Pravoznanstvo

Benjamin Flander, Pravna praksa, 9/2002Izraz "politika" najverjetneje izhaja iz izraza "polis", ki označuje avtonomno, k blaginji in svobodi naravnano antično grško mestno skupnost. V polisu politična aktivnost - prežeta z vrlino in nasprotovanjem despotstvu in tiranstvu - ni sodila v domeno (privilegij) posebnega, na primer političnega...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄9

Ustavnopravna enigma

Andraž Teršek, 25.3.1999

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Andraž Teršek, Pravna praksa, 9/1999Razmišljanja o ustavnopravnih vprašanjih v zvezi z odločbo ustavnega sodišča o interpretaciji rezultatov referenduma o volilnem sistemu, predstavljena v tem prispevku, se morda zdijo na nekaterih mestih preveč pozitivistična ali celo filozofsko pretirana. Okostje pravnofilozofske teze o teoretičnih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄9

O razvoju civilne zakonodaje

Aleš Galič, 12.5.1994

Lastnina in druge stvarne pravice, Pravoznanstvo

Aleš Galič, Pravna praksa, 9/1994Pravna fakulteta v Ljubljani oziroma njena Katedra za civilno pravo je ob dnevu Pravne fakultete v zbornični dvorani Univerze priredila posvetovanje z naslovom Razvoj civilne zakonodaje. Namen posvetovanja, ki je trajalo od 13. do 15. aprila, je bil predstaviti osnutke novih zakonov s področja civil...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄9

Incivile est nisi tota lege perspecta una aliquaparticula

dr. Janez Kranjc, 23.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 9/1991... eius proposita iudicare vel respondere. Slehernemu pravnemu občutku nasprotuje, če kdo namesto na temelju celotnega zakona sodi ali daje pravne odgovore (samo) na temelju nekega posameznega delca. Pred seboj imamo eno od brez dvoma najznamenitejših pravnih pravil rimskega prava. Najbrž ni ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄9

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 23.5.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 9/1991Argumentum a cohaerentia Argumentum a cohaerentia je interpretacijski argument, ki temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana (usklajena) celota in da zato v njem ne sme biti antinomij. Za antinomijo gre, če so v pravnem sistemu pravila, ki so si inkompatibilna; inkompatibilnost je...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 9

Leto objave

2018(1) 2017(2) 2015(2) 2014(1)
2013(1) 2012(1) 2011(2) 2009(2)
2008(2) 2007(2) 2006(1) 2005(1)
2003(2) 2002(1) 1999(1) 1994(1)
1991(2)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A BCĆČ DĐEF G H I JK L M N OP QR S ŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov