O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 22 (od skupaj 22)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Pooblastila parlamentarne komisije v razmerju do državnega tožilstva

Boštjan Zrnec Orlič, 8.9.2016

Uprava, Pravoznanstvo

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 35/2016V prispevku želim na primeru različnih vlog, v katerih se lahko pojavi državno tožilstvo znotraj postopka parlamentarne preiskave, prikazati merila, ki se jih ne sme prezreti pri odločanju v tem postopku, zakon pa o njih ne reče ničesar. Poenostavljena zahteva: "Pokaži člen, v katerem to piše," je enako nespoštljiva do prava kot ignoranca formalnih pravnih virov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Hitreje do kakovostne pravice

dr. Andrej Ekart, 8.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 35/2016Gresta hitrost in kakovost z roko v roki? Na prvi pogled ne. Vendar se je v vsakdanjem življenju marsikdo lahko prepričal, da izurjen mojster delo opravi ne le hitro, temveč tudi kakovostno. Po drugi strani pa lahko nekdo, ki ni izurjen ali se stvari ne loti skrbno in premišljeno, delo opravlja zelo dolgo, pa izdelek kljub temu ni tak, kot bi si ga želel. Ali velja za pravo, ki ga mnogi pojmujejo kot veščino, kaj drugega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Naj jalovo sodelovanje postane lojalno

dr. Marko Pavliha, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 35/2015V počitniški obmorski vročici vzkali in se razcveti marsikatero prijateljstvo in vname kakšno željno srce, vendar na koncu prepogosto ostanejo le zadimljena pogorišča. Mar je tako tudi z rdeče-belo šahovnico in zeleno lipo, ki sta usodno zraščeni z modro bližino, toda prevečkrat izkrivljeni v bolečo sivino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

dr. Aleš Završnik, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2015Na kolokviju Pravo v dobi velikega podatkovja: ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik? na PF Univerze v Ljubljani je 31. avgusta 2015 osrednji govornik računalničar dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford predstavil raziskavo o primerjavi med sodnikovim in računalniškim odločanjem o varščini. Temeljno vprašanje, na katerega je odgovarjal govornik, je bilo, kdo je v predvidevanju dveh neljubih dogodkov, tj. da izpuščeni ponovi kaznivo dejanje ali da se izmika sojenju, boljši - ameriški sodniki ali računalniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Izvršna oblast nad izvršno oblastjo

dr. Janja Hojnik, 11.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 35/2014V tednu ob izidu te številke Pravne prakse spremljamo oblikovanje 12. slovenske vlade in tudi Evropske komisije pod njenim 12. predsednikom. Kot je vidno že iz postopkov imenovanja, so Komisija in nacionalne vlade zelo povezane. Jean Monnet je sicer želel, da bi bila Komisija kolektivno postavljena nad pritiske nacionalnih vlad, a tega pogosto ni mogoče doseči, saj komisarje imenujejo nacionalne vlade. Pri sestavi Komisije imajo svoje interese dosedanji komisarji, ki želijo biti vnovič imenovani, države pa pritiskajo v želji postaviti na te položaje svoje ljudi, bodisi za nagrado za zasluge bodisi zato, da se jih znebijo z nacionalnega političnega parketa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Mlada generacija - izgubljena generacija?

Edita Turičnik, 13.9.2012

Pravoznanstvo

Edita Turičnik, Pravna praksa, 35/2012Primerjati ekonomsko in finančno krizo, s katero se trenutno soočamo, z vetrom, se mogoče res zdi naivno in neracionalno razmišljanje, a si je treba priznati, da nekaj vzporednic kljub temu ni napačno potegniti. Dejstvo je, da je ozračje na številnih področjih (tako v Evropski uniji kot tudi globalno) zelo razburkano ter da se že in se bomo morali tudi v bližnji prihodnosti še vedno soočati s posledicami nepredstavljivih razsežnosti, ki jih je povzročil zlom primarno nepremičninskega, zatem pa še ekonomskega in finančnega sektorja. Velika socialna stiska, pesimistične napovedi glede prihodnosti, občutek nemoči in tako rekoč brezupen položaj zaradi brezposelnosti je še zlasti prizadel mlajše. Poslabšane razmere na trgu dela so namreč povzročile, da je stopnja brezposelnosti mladih med 15. in 24. letom starosti dosegla zgodovinsko najvišjo vrednost v več državah članicah in je v EU, s kar 22,6 odstotka v juniju 2012, prizadela okrog 5,5 milijona mladostnikov. Od tega skoraj polovico samo v Španiji in Grčiji, kjer je stopnja brezposelnosti mladih zares zaskrbljujoča. V obeh državah je namreč po podatkih Eurostata brezposelnih več kot polovica mladostnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Spodkopavanje ustavnosti

dr. Ciril Ribičič, 13.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 35/2012Spomladi lanskega leta je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-156/08 na pobudo Univerze v Ljubljani odločilo, da sta v neskladju z Ustavo tako Zakon o visokem šolstvu kot tudi celotna uredba o financiranju visokega šolstva, ker načina financiranja ne urejata v skladu z Ustavo in njenim 58. členom (avtonomnost univerze in drugih visokih šol). Roki za odpravo neustavnosti so že potekli, namesto uskladitve zakona in uredbe pa smo pravkar dobili spremembe uredbe, ki univerzam ukinja sredstva za razvoj in bistveno znižuje sredstva za delovanje, najbolj prav Univerzi v Ljubljani. Toda to še ni vse. Uredba namreč pooblašča ministra, da lahko med letom s sklepom dodatno znižuje sredstva za univerze, če pride do rebalansa proračuna ali spremembe proračunskih sredstev za študijsko dejavnost. Tako ravnanje Vlade zbuja resne ustavnopravne pomisleke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Dopustnost posredovanja oboroženih sil v primeru terorističnega napada

mag. Judita Dolžan, 13.9.2012

Pravoznanstvo

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 35/2012Dne 17. avgusta 2012 je bil objavljen sklep Ustavnega sodišča ZRN, ki pomeni prelom oziroma preobrat v nemški ustavnosodni praksi. Plenum je namreč odločil, da je uporaba vojaške sile, vključno s posebnimi vojaškimi sredstvi (na primer vojaškimi letali ali oklepnimi transporterji), v notranjosti države dovoljena, vendar le pod strogo določenimi pogoji in v primeru izjemnih dogodkov katastrofalnih razsežnosti, kot je denimo teroristični napad. Še vedno pa je v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča iz leta 2006 prepovedana sestrelitev civilnega letala, ko je to uporabljeno kot orožje v terorističnem napadu in če so na krovu letala osebe, ki za napad niso odgovorne. Vojaška letala lahko grozeče letalo le odrinejo, prisilijo k pristanku, zagrozijo z uporabo sile in izstrelijo opozorilne strele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Kluwerjev mediacijski blog

Irena Vovk, 15.9.2011

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2011(http://kluwermediationblog.com) Jezik: angleščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite mu lahko na Twitterju, Facebooku, RSS-vir, Share Button (LinkedIn) Povezava z uporabniki: ime in priimek, e-naslov in telefonska šte
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Življenje brez pravnikov: osvoboditev ...

Vesna Bergant-Rakočević, 15.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 35/2011Pred kratkim sem v The New York Rewiev of Books brala recenzijo knjige Life Without Lawyers: Liberating Americans from Too Much Law, W. W. Norton po tem, ko je uničila del inventarja in se skoraj poškodovala, so jo objokano - in vklenjeno - odvedli policisti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄35

Kako izbrati idealnega sodnika ali arbitra

Aleš Zalar, 9.9.2010

Pravoznanstvo

Aleš Zalar, Pravna praksa, 35/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄35

Problemski vidiki pridobitve državljanstva Republike Slovenije (1.)

Miha Turk, 9.9.2010

Pravoznanstvo

Miha Turk, Pravna praksa, 35/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄35

Obsodba totalitarnih režimov in sprava

dr. Spomenka Hribar, 10.9.2009

Pravoznanstvo

dr. Spomenka Hribar, Pravna praksa, 35/2009V Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu je kar petkrat zapisana beseda sprava, torej je sprava dobila evropske razsežnosti. Sprava se po navadi veže na neki spor, ki ga je treba končati, in na novo začeti. Tako tudi v tem primeru. Na prvi pogled je resolucija sprejemljiva; njene predpostavk...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄35

Veljavnost podzakonskega akta, če je zakon razveljavljen

sodelavec PP, 13.9.2007

Pravoznanstvo

sodelavec PP, Pravna praksa, 35/2007* Ali Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke,[O]1 sprejet na podlagi Zakona o knjižnicah,[O]2 ki je bil razveljavljen že leta 1982, še lahko velja, ker ni novejšega nadomestila predpisa? * Ali so po tem sporazumu pridobljene kvalifikacije bibliotekarske ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄35

Prekrškovno pravo in prekrškovna politika sta ogledalo pravne kulture in identitete

mag. Andraž Teršek, 14.9.2006

Prekrški, Pravoznanstvo

mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 35/2006Prispevek je za objavo deloma prirejen referat, ki ga je imel avtor na prvih dnevih prekrškovnega prava v Portorožu, 27. 5. 2006. Prekrškovno pravo je najpomembnejši del razmerja med posameznikom na eni strani in državo, pravom ter institucionalizirano represijo na drugi. Pomembnost stvari, s kat...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄35

Zakon

dr. Marko Novak, 3.10.2002

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 35/2002Terminološki kotiček (5) Že od davno je izraz "zakon" eden izmed ključnih stebrov pravnega izrazoslovja. V slovenskem jeziku je izraz zakon kolikor toliko enovit: uporabljamo ga tako v čisto (a) splošnem pomenu, kot je npr. v okviru zakonske rezervacije (reservatio legis), ko določena ustavna norma ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄35

Iz disertacij: Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah

mag. Aleš Novak, 15.11.2001

Znanost in raziskovalna dejavnost, Pravoznanstvo

mag. Aleš Novak, Pravna praksa, 35/2001Ključen pojem v znanosti našega časa bo brez dvoma interdisciplinarnost. V času, ko so tradicionalne znanstvene veje ujete v filigransko dopolnjevanje že doseženih spoznanj, nam večje spoznavne prodore obeta samo plodno povezovanje različnih znanstvenih disciplin. Analizo bo v nikoli končanem ciklu ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄35

Ustavne spremembe so nujne

mag. Matevž Krivic, 14.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 35/2000Na nedavnem razgovoru peterice "vplivnih" pravnikov (po presoji uporabnikov IUS-INFO) sem edini zastopal stališče, da je čas za ustavne spremembe dozorel in da so na nekaterih področjih (sam sem jih navedel sedem) že zelo nujne. Drugi štirje so bili bolj previdni in zadržani, nekateri so celo katego...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄35

Načelo sorazmernosti kot splošno pravno načelo - v teoriji prava in v primerjalnem javnem pravu

Andraž Teršek, 14.12.2000

Pravoznanstvo

Andraž Teršek, Pravna praksa, 35/2000Iz disertacij Mag. Dobrinka Todorovska se je rodila 11. oktobra 1966 v Krivi palanki v Republiki Makedoniji. Po končani srednji šoli se je vpisala na Pravno fakulteto Univerze v Skopju, kjer je aprila 1989 diplomirala s povprečno oceno 9.8. Na Georgetown University Law Center, Washington D.L. je ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄35

Mednarodno in (ustavno) nacionalno pravo

Matjaž Dovžan, 14.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Matjaž Dovžan, Pravna praksa, 35/2000V PP, št. 23/2000 je bil objavljen članek o Mednarodnem in nacionalnem pravu (Primer ureditve v Republiki Franciji), v isti reviji, št. 28/2000 pa je g. Mihael Zupančič v članku Mednarodno pravo v francoskem pravnem redu (ki ga je v št. 29-30/2000 še popravil) navedel svoje stališče o problematik...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄35

Svobodna katedra PF v Ljubljani: O definiciji korupcije

mag. Marko Bošnjak, 9.12.1999

Pravoznanstvo

mag. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 35/1999Dr. Matjaž Jager je na Svobodni katedri Pravne fakultete v Ljubljani 17. novembra predaval "o definiciji korupcije". Uvodno naj povem, da je Svobodna katedra forum, na katerem predvsem mlajši, pa tudi bolj uveljavljeni sodelavci Pravne fakultete predstavljajo svoje zamisli. Predstavitve niso mišl...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄35

Uvod v velike sodobne pravne sisteme - prva knjiga

mag. Aleš Novak, 9.12.1999

Pravoznanstvo

mag. Aleš Novak, Pravna praksa, 35/1999Pravniki smo dolgo časa menili, da je poglavitno poslanstvo našega poklica predvsem poznavanje in strokovno uporabljanje domačega prava, prava dežele, v kateri živimo. Vendar je danes bolj kot kdajkoli prej jasno, da pravo še zdaleč ni zgolj nacionalni pojav, temveč se v različnih podobah pojavlja v...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 35

Leto objave

2016(2) 2015(2) 2014(1) 2012(3)
2011(2) 2010(2) 2009(1) 2007(1)
2006(1) 2002(1) 2001(1) 2000(3)
1999(2)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

AB CĆČD ĐE FGH IJK LMN O P QR SŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov