O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 20 (od skupaj 20)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Kanonsko/cerkveno pravo v odnosu do prava države

mag. Sebastijan Valentan, 21.6.2018

Pravoznanstvo

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 24-25/2018Ko pomislimo na besedo pravo, jo povežemo z urejanjem odnosov v neki družbi. Ubi societas, ibi ius. Kot so se skozi zgodovino razvijali različni pravni sistemi, se je razvijalo tudi kanonsko pravo, imenovano tudi cerkveno, ker je to pravo Katoliške cerkve. Kanonsko pravo se ni ustavilo nekje v preteklosti, ampak je del družbene stvarnosti in odnosov tudi danes. Čeprav je res, da se njegov namen v bistvu razlikuje od namena prava države, pa vidimo med njima številne vzporednice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Vladavina prava ali algoritmov?

dr. Aleš Završnik, 22.6.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 24-25/2017Evidentiranje prebivalstva ima dolgo zgodovino. Najpogosteje je služilo namenu pobiranja davkov in vojaške obveznosti in že Cicero je menil, da je treba populacijo popisati. Rojstvo moderne države je povezano s pospeškom tega evidentiranja, ki je služilo kontroli mobilnosti ljudi in številnim ciljem socialne države, od zdravstva do izobraževanja. Pospeški pri popisovanju različnih značilnosti prebivalstva so privedli na primer do tega, da informacijski sistem centrov za socialno delo ISCSD2 povezuje 37 podatkovnih virov in 22 institucij. Globalno gledano je količina podatkov narasla do reda Avogadrovega števila (približno 6 × 1023), na dan ustvarimo kar 2,518 (trilijona) podatkov, 90 odstotkov podatkov naj bi ustvarili v zadnjih dveh letih. Pravno-politično vprašanje je, kako razvoj tehnologij zbiranja in obdelovanja podatkov spreminja pravni ustroj demokratičnih družb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Katalonija - moja dežela

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2015Avtonomna katalonska oblast si na številne izvirne načine prizadeva osvojiti kakšen milimeter na poti k večji samostojnosti in neodvisnosti. Privrženci osamosvajanja Katalonije nagovarjajo vse prebivalce Katalonije, starejše od 16 let, ne samo tiste, ki pripadajo katalonskemu narodu, govorijo katalonski jezik ali so pomembni za razvoj katalonske kulture. H krepitvi interesa Kataloncev za avtonomijo pa nehote veliko pripomorejo tudi španske oblasti z diskriminatornim obravnavanjem njihovih zahtev, na primer tako, da prepovedujejo referendumsko izjasnjevanje o položaju Katalonije. Tu vidim eno od podobnosti s slovenskimi izkušnjami iz obdobja, ko je Milošević prepričeval Slovence, da jim v Jugoslaviji živeti ni (bojkot slovenskih proizvodov, zanikanje pravice do samoodločbe, napoved o sprejemu nove ustave na vsejugoslovanskem referendumu itd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Izmeri daljo in nebeško stran - Četrt stoletja slovenske državnosti: anamneza, diagnoza, prognoza

dr. Boštjan M. Zupančič, 18.6.2015

Pravoznanstvo

dr. Boštjan M. Zupančič, Pravna praksa, 24-25/2015V svoji knjigi Zablode postsocializmaV. V. Godina prikaže slovensko narodno anamnezo. Za pravnike je zanimivo, da se Godina, ko obravnava pravni status slovenskega kmeta, pretežno naslanja neposredno na Vilfanovo Pravno zgodovino Slovencev. Na koncu ugotovi, da je bil slovenski kmet vse od naselitve Slovanov v 6. stoletju na Slovenskem pravzaprav neodvisen od vsakokratnega fevdalnega gospoda in pozneje odmaknjen od vsakokratne države. Institucije odtujene države so bile za slovensko domačijo oddaljena abstrakcija, ki je ni bilo treba, kot to dokazuje Levstikov antijunak Martin Krpan, jemati resno. Vse drugo se je dogajalo v okviru domačije, vse se je bilo treba vsak dan sproti "zmeniti" - prav kot v samoupravnem socializmu. V Tretji od suhih krav in v Epifaniji pa Godina posebej obravnava še povezano vprašanje "klasičnega Ojdipa" med Slovenci, pri katerih zakona v družino ne vpelje, razen izjemoma, oče, ampak - mati. To je najmanj katalizator sedanje normativne dezintegracije na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Prostovoljna odločitev

Irena Vovk, 18.6.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2015Vlada pozdravlja dokument Evropske komisije, ki ga vidi kot podlago za oblikovanje celostnega odziva na situacijo, ki smo ji priča v Sredozemlju, hkrati pa tudi kot enega od prispevkov k oblikovanju prenovljene strategije EU do migracij, se glasi predlog stališča, ki ga je 12. junija na seji sprejela Vlada in ga v odločanje poslala Državnemu zboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Občasne dnevniške glose

dr. Marijan Pavčnik, 18.6.2015

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 24-25/2015 V aprilu 2015 Pred televizijskim zaslonom sem bore malo. Z mlajšo kolegico ob deseti uri zvečer redno gledam Odmeve. Moti me, da se ne začno s kratkim (na primer petminutnim) pregledom domačega in tujega dogajanja. Še bolj pa moti, da se Odmevi tu in tam spreminjajo v svoje
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Svetovno srečanje združenj za mednarodno pravo

mag. Simona Drenik, 18.6.2015

Pravoznanstvo

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 24-25/2015Na povabilo predsednika Francoskega združenja za mednarodno pravo prof. Alaina Pelleta je 27. in 28. maja 2015 v Strasbourgu v prostorih Sveta Evrope potekalo prvo Svetovno srečanje združenj za mednarodno pravo. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj in dobrih praks glede spodbujanja mednarodnega prava na državni in mednarodni ravni ter poglobitvi sodelovanja med različnimi deležniki na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Facile est largiri de alieno

Janez Kranjc, 19.6.2014

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 24-25/2014Rek bi se slovensko glasil "Lahko je obilno dajati iz tujega". Nastal je pod vplivom Gajevega odlomka (D. 47, 2, 55(54), 1). V njem Gaj razpravlja o primeru, ko je izposojevalec izposojeno stvar brez dogovora s posodnikom dal na posodo tretjemu. V takem primeru je odgovarjal za tatvino (uporabe), čeprav stvari ni uporabljal sam. Veljalo je, da gre za tatvino uporabe tudi takrat, ko je kdo uporabo tuje stvari le "obrnil v svojo korist". Do tega je prišlo, ko je imel korist od tega, da jo je uporabljal drug. Oblika koristi je po Gajevih besedah tudi, če je kdo darežljiv s tujim in si tako "pridobi dolžnika storjene usluge", ki mu mora uslugo prej ali slej tudi povrniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Pomilostiti Janeza Janšo?

dr. Janez Pogorelec, 19.6.2014

Pravoznanstvo

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 24-25/2014Potem ko je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo Janeza Janše in s tem povedalo, da v sodbi v zadevi Patria ni našlo očitnih kršitev človekov pravic, so se možnosti, da bi ta sodba še padla, zelo zmanjšale. Pravnomočna obsodba trojice obsojenih je s tem dobila že drugo potrditev. Zelo malo verjetno je, da bodo v tej korupcijski aferi lahko karkoli spremenili nadaljnji postopki z izrednimi pravnimi sredstvi ali morebitna vnovična ustavna pritožba, in komaj verjetno je, da bi karkoli spremenil tudi že napovedani postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP). Pred vsemi nadaljnjimi sodišči sodbe namreč več ni mogoče izpodbijati
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

(Zlo)raba nujnega zakonodajnega postopka pri harmonizaciji zakonodaje s pravnim redom EU

Bačlija Irena, Francelj Matjaž, 19.6.2014

Pravoznanstvo

dr. Irena Bačlija, Matjaž Francelj, Pravna praksa, 24-25/2014Harmonizacija zakonodaje s pravnim redom EU se lahko izvede na več načinov. Če je pri harmonizaciji potrebno sprejetje novega zakonskega okvira ali pa sprememba in dopolnitev veljavnega, se odločanje o tem prenese v Državni zbor. Tam se zakonodajni predlogi (ne glede na to, ali so vezani na harmonizacijo ali ne) sprejemajo v okviru pravil zakonodajnega postopka, ki je podrobneje opredeljen v Poslovniku DZ (PoDZ-1). Ta pozna tri vrste zakonodajnih postopkov: rednega, skrajšanega in nujnega. Ker so direktive (pa tudi način njihovega prepisa) že predhodno usklajene, je zakonodajalec predvidel manj kompleksno sprejemanje takih zakonskih okvirov oziroma dopolnitev. Za to se uporablja skrajšani postopek. Vprašanje pa je, ali se za taka usklajevanja uporabljata tudi druga dva postopka in koliko. Pri tem je treba nameniti posebno pozornost nujnemu postopku, saj lahko pri njem pride do zlorab. PoDZ-1 namreč v 143. členu navaja razloge za sprejetje zakona po nujnem postopku in iz njih lahko sklepamo, da nujni postopek v osnovi ni namenjen potrebam harmonizacije s pravnim redom EU, saj harmonizacije pravnega reda z evropskim ni mogoče uvrstiti med izjemne družbene razmere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Volilna pravica kot privilegij starejših?

mag. Nejc Brezovar, 20.6.2013

Pravoznanstvo

mag. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 24-25/2013Več mladinskih organizacij si že dlje časa bolj ali manj uspešno prizadeva za znižanje volilne starosti v njihovih državah, kar bi omogočilo mlajši generaciji aktivnejšo participacijo v družbi in moč soodločanja pri ključnih vprašanjih. Morda je nastopil čas, da tudi njihovim pobudam namenimo kakšno misel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Pet "zapovedi": druga

dr. Jože Mencinger, 20.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 24-25/2013Po prvi sodobni "zapovedi" - znižajmo stroške dela, je na vrsti druga - prodajmo premoženje! Začnimo z Evropsko komisijo, ki nam je dovolila, da sami rešimo svoje probleme, če bomo ubogali njene nauke. Med ključne sodi privatizacija. Kupnina od podjetij, ki naj bi jih prodali, izjema je Telekom, je zanemarljiva in irelevantna, saj ne gre za prodajo na silo, ker ne bi preostalo nič drugega, temveč gre za prisilno prodajo. Ta spominja na prisilno "odplačno" nacionalizacijo. Kot takrat gre tudi zdaj za ideologijo: takrat so z nacionalizacijo zatrli kapitalizem, zdaj hočejo zatreti "socializem".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄24-25

Kako diha pravna država?

dr. Ivan Kristan, 21.6.2012

Pravoznanstvo

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 24-25/2012Smo pred dnevom državnosti. Verjetno je PP, ki beleži utrip države predvsem na pravnem področju, poklicana, da postavi vprašanje, kako ob praznovanju enaindvajsetletnice državne neodvisnosti diha pravna država.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Argument a fortiori kot stopnjevana analogija in njegove praktične posledice

Marko Novak, 23.6.2011

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 24-25/2011V tem prispevku opozarjam na tezo, da je argument a fortiori (le) podvrsta argumenta analogije oziroma t. i. okrepljena analogija. Gre za idejo, ki je bila sicer že pred časom obravnavana v teoriji pravne argumentacije. Tu je zlasti Peczenik menil, da sta pri argumentu a fortiori neposredno urejeni in neurejeni primer še bolj podobna kot denimo pri zakonski analogiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄24-25

Temeljna vodila oblikovanja predloga zakona

dr. Miro Cerar, 18.6.2009

Pravoznanstvo

dr. Miro Cerar, dr. Miro Cerar, Pravna praksa, 24-25/2009Na VII. nomotehničnih dnevih, ki jih je 13. maja organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Službo Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, sem na kratko predstavil nekaj temeljnih vodil, ki jih je po moji oceni smiselno upoštevati v procesu o...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄24-25

Cum de unius moribus iudicabis, de publicis cogita

Janez Kranjc, 18.6.2009

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Janez Kranjc, Pravna praksa, 24-25/2009Rek Cum de unius moribus iudicabis, de publicis cogita je iz neizčrpne zakladnice rekov Publilija Sirca. V slovenskem prevodu bi se glasil: "Ko boš sodil o morali enega, misli na javno (moralo)." S temi besedami načenja Publilij Sirec večni problem odnosa posameznika do družbe. Človek je kot družben...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄24-25

Za premišljeno uporabo IT-rešitev v pravu

dr. Aleš Završnik, 18.6.2009

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 24-25/2009Konferenca Informatika in pravo (INPRO) je 11. junija v Mariboru že petič združila pravnike in informatike, da spregovorijo o raznolikih temah s področja pravne informatike in prava informacijske tehnologije (IT). Če je bilo ob "rojstvu" konference pri večini pravnikov področje "informatika in pravo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄24-25

Približati pravo ljudem: esej o odtenkih slovenske ustavne demokracije

dr. Andraž Teršek, 18.6.2009

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 24-25/2009Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄24-25

Zanikanje temeljev odločitve za samostojnost

dr. France Bučar, 19.6.2008

Pravoznanstvo

dr. France Bučar, dr. France Bučar, Pravna praksa, 24-25/2008Odločitev za samostojno državo pomeni popoln prelom z vsem našim narodnim izročilom in je s plebiscitom tudi formalno dokazan akt vsesplošnega narodnega soglasja. Prav zaradi te usodne prelomnosti za vse nas niti do danes še ni povsem ponotranjen del naše zavesti o samem sebi. Vsekakor ne v svojih n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄24-25

Dopust, počitnice, prosti dnevi …

Nataša Skubic, 21.6.2007

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 24-25/2007V zadnjem kotičku pred počitnicami je prav, da se posvetimo tistemu, česar se nas zdaj večina najbolj veseli: dopustu. Zdi se mi, da zdaj, na začetku poletja, posebna pravna opredelitev, kaj dopust je, ni potrebna. To razumemo vsi. Če pa že moram izbrati eno opredelitev, naj bo to trajanje letneg...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

2018(1) 2017(1) 2015(5) 2014(3)
2013(2) 2012(1) 2011(1) 2009(4)
2008(1) 2007(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

AB C ĆČD ĐEF GHIJK LM N OP QR S ŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov