O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Mit in resnica o katalonskem vprašanju

Patricij Maček, 21.12.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017O mednarodnopravnih in ustavnopravnih vidikih katalonskega osamosvojitvenega procesa so se pogovarjali udeleženci okrogle mize z naslovom Mit in resnica o katalonskem vprašanju, ki je potekala 4. decembra 2017 na PF Univerze v Ljubljani. Okroglo mizo sta organizirala Študentska organizacija PF Univerze v Ljubljani in društvo PANDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pragmatična sankcija

mag. Urška Klakočar Zupančič, 21.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 49-50/2017Marija Terezija Valburga Amalija Kristina Habsburška (1717-1780) se je na prestol povzpela na podlagi cesarskega dekreta, imenovanega pragmatična sankcija. Postala in ostala je prva in edina habsburška vladarica, ki je v habsburških dednih deželah zapustila dediščino, vredno Monarha z veliko začetnico. 17. maja letos je minilo 300 let od rojstva velike Habsburžanke, ki je bila tudi začetnica nove habsburško-lotarinške dinastije. Ustanovila je novo obliko države in razvila nov slog vladanja ter nov odnos med vladarjem in ljudstvom. Ljudje so jo imeli radi, ker jim je bila blizu. Kot očarljiva vladarica je z veliko tenkočutnostjo uveljavila reforme, ki so ustvarile temelj moderne avstrijske države. Kljub temu da je spoštovala določene protokole in tradicije, je povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Depolitizacija sodstva

dr. Ciril Ribičič, 22.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 49-50/2016Predlog ministra Klemenčiča, da bi spremenili način imenovanja sodnikov tako, da jih ne bi več volil Državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog Sodnega sveta, ni posebno presenečenje. Prav tako ni težko napovedati, da bo predlog naletel na odobravanje in široko podporo pri ustavnopravni znanosti in stroki. To pa še ne pomeni, da bo tudi sprejet, toliko bolj, ker ga ni mogoče uresničiti brez ustavne spremembe. Poslanci in politične stranke, ki stojijo za njimi, so bili v preteklosti gluhi za vsak predlog, ki bi zoževal vpliv Državnega zbora, še posebej na kadrovskem področju. To je razumljivo, saj bi poslanci izgubili enega od vzvodov vplivanja na sestavo in delovanje sodišč, ki so sicer po definiciji in po Ustavi neodvisna državna oblast. Morda so celo prepričani, da s tem dajejo sodnikom potrebno legitimnost in preprečujejo "tiranijo sodnikov", ki hočejo vladati, ne da bi bili voljeni in komur koli odgovorni. Tudi ko imajo občutek, da je pravosodje pristransko in deluje pod vplivom njim nasprotne politične opcije, nočejo opaziti, da je izvirni greh takšne odvisnosti od politike tudi v načinu imenovanja sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravni vidiki tehnologije veriženja blokov - 2. del

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 49-50/2016Tehnologija veriženja blokov, ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchains, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih. V drugem delu prispevka bodo predstavljeni nekateri praktični vidiki uporabe tehnologije veriženja blokov. Tehnologija bo v prihodnosti močno vplivala na vsakdanja opravila, saj prinaša povsem nove možnosti organizacije, administracije, beleženja informacij, opravljanja storitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Legalizirajmo prostitucijo

Patricij Maček, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2016O razlogih ZA in PROTI legalizaciji prostitucije so razpravljali udeleženci javne debate Legalizirajmo prostitucijo, ki je potekala 24. novembra na PF Univerze v Ljubljani, v kateri sta se pomerili ekipa profesorjev proti ekipi študentov PF Univerze v Ljubljani. Ekipa študentov, ki so jo sestavljali Mateja Štimulak, Klemen Starič in Nadja Mićić, je bila za legalizacijo, ekipa profesorjev, ki so jo sestavljali prof. dr. Katja Filipčič, prof. dr. Matjaž Ambrož in doc. dr. Mojca M. Plesničar, pa je bila proti legalizaciji. Na osrednjem in tradicionalnem dogodku Debatnega kluba PF Univerze v Ljubljani je po mnenju poslušalcev prepričljivo zmagala ekipa študentov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Ut sese splendore animi et vitae suae sicut speculum praebeat civibus

Janez Kranjc, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2016Misel je vzeta iz Ciceronovega spisa o državi (De rep. 2, 69). Slovensko bi se glasila: Da se v sijaju svoje duše in življenja, kot ogledalo pokaže državljanom. Ko razpravlja o dolžnostih državnika, Cicero med drugim pravi, da se ta ne sme nikoli nehati izobraževati in kritično opazovati, da mora druge spodbujati k posnemanju in da naj državljanom kot v ogledalu kaže svoje kreposti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

(Not) "Made in Israel"

dr. Janja Hojnik, 17.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 49-50/2015V šestdnevni vojni leta 1967 je Izrael okupiral palestinska ozemlja na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, Gazo, večino Golanskega višavja ter do leta 1982 tudi Sinajski polotok. Izrael sicer trdi, da je Zahodni breg "sporno ozemlje" in da od leta 2005 več ne zaseda Gaze, a Mednarodno sodišče in Združeni narodi Izrael označujejo za okupacijsko silo, Varnostni svet Združenih narodov pa je Izrael že večkrat pozval k umiku sil z okupiranih območij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Tihi pianist, SDH in DUTB

dr. Jože Mencinger, 17.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 49-50/2015V Pravno prakso pišem že nekaj časa. Ne gre za donosen posel, a kolumno se piše, ker se avtorju zdi, da ima bralcem kaj povedati. Lahko je ne preberejo, lahko jo preberejo in se z njo strinjajo ali pa jo preberejo in se z njo ne strinjajo. Če je ne preberejo, je pisanje podobno igranju klavirja v kakšni bolj "nobel" restavraciji ali preddverju hotela, ki mora biti dovolj tiho, da se pri jedi ali pogovoru ne sliši. Če se z mnenjem vsi strinjajo, ni mnogo bolje; igranje se sliši, a nikogar ne moti. Igranje je smiselno le, če poslušalce moti oziroma če se bralci kolumne z mnenjem ne strinjajo. Tu imam problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Roparske revije v znanosti

dr. Janja Hojnik, 17.12.2015

Pravoznanstvo, Višje in visoko šolstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 49-50/2015Po nekaterih podatkih raziskovalci z vsega sveta letno objavijo več kot 1,5 milijona novih znanstvenih člankov. Na podlagi teh člankov je ocenjena njihova uspešnost, ocena pa bo tem višja, čim bolj ugledna je revija, v kateri so članki objavljeni. Ugled revij se meri po tradiciji, deležu zavrnjenih člankov (tj. "kako težko je priti noter"), v zadnjem času pa vse bolj intenzivno po številu citatov, ki jih prejmejo avtorji člankov (faktor vpliva revije). Na tej oceni temeljijo zaposlitve raziskovalcev, njihova napredovanja, podeljevanje raziskovalnih projektov s strani institucij, kakršna je slovenska Agencija za raziskovanje (ARRS), ter ocena uspešnosti in vplivnosti univerz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Neustavnost popolne prepovedi rekreativne uporabe marihuane

Luka Vlačić, 17.12.2015

Pravoznanstvo

Luka Vlačić, Pravna praksa, 49-50/2015Popolna prepoved osebne uporabe marihuane v rekreativne namene in vseh aktivnosti, povezanih s tem, kot na primer sajenje marihuane, pomeni neustaven poseg v pravico do svobodnega razvoja osebnosti, je 3. novembra s štirimi glasovi za in enim proti odločil prvi senat mehiškega Vrhovnega sodišča. Poglejmo si v nadaljevanju nekatere elemente odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Deveti člen

dr. Matjaž Ambrož, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2014V stisko me je spravil deveti člen individualnega pravnega akta, ki sem ga podpisal. Zadevo bom pojasnil. Spisal sem nekakšno delo. Ne bom trdil, da mi je bilo pisanje vselej v užitek. Prav nasprotno: na trenutke sem se mučil, obupaval, psoval. Toda držal sem se načela, ki ga vsak dan radodarno vcepljamo našim najmlajšim: dela ne smemo opustiti, takoj ko postane neprijetno. Treba je zdržati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Nova realnost novinarstva

Matej Cerar, 18.12.2014

Pravoznanstvo

Matej Cerar, Pravna praksa, 49-50/2014Pravniško društvo Ljubljana je na novoletnem srečanju 11. decembra v Ljubljani gostilo Vido Petrovčič, novinarko z več kot tremi desetletji izkušenj. Predavateljica si je prizadevala polno dvorano pravnikov opozoriti na pogosta napačna prepričanja glede vloge novinarja v družbi, stanja medijev v Sloveniji in svetu ter (ne)objektivnosti poročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Začasno zadržanje in enakost

dr. Ciril Ribičič, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 49-50/2014Ustavno sodišče v sklepu, s katerim je zadržalo izvrševanje sodb v zadevi Patria (Sklep št. Up-879/14 z dne 11. decembra 2014, v nadaljevanju Sklep 2014) omenja enajst let star sklep, ki se nanaša na zadržanje obsodilne sodbe zoper pritožnika A. A. iz Ž. (Sklep št. Up-729/03 z dne 11. decembra 2003, v nadaljevanju Sklep 2003). Pozoren bralec je že sam ugotovil, da sta bila oba sklepa sprejeta na isti dan; v tem sta si podobna, vsebinsko pa si nista. Primerjava namreč pokaže veliko več razlik kot podobnosti. Pa začnimo s podobnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Predpraznični dnevnik

dr. Marijan Pavčnik, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2014 Drugi del: od 8. do 14. decembra 2014 8. 12. 1946 Danes imam predavanje iz uvoda v pravoznanstvo v prvem letniku. Ta predmet skupaj s kolegom (na mene odpade manjši del) predavam tudi izrednim študentom, druge pedagoške obveznosti pa imam v prvem letniku
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Sveženj dogovorov devete ministrske konference WTO - dejanski uspeh ali začasna rešitev?

dr. Irena Peterlin, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 49-50/2013Pred dobrim tednom se je na Baliju v Indoneziji končala deveta konferenca ministrov Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Trgovinskim pogajalcem je po dvanajstih letih brezuspešnih pogajanj, začetih v Dohi, uspelo doseči konkreten dogovor v obliki sporazuma o olajševanju trgovine (ang. Agreement on Trade Facilitation). Od ustanovitve WTO je to prvi dogovor, ki se nanaša na liberalizacijo trgovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Volilni sistem, ustava in spremembe

dr. Franc Grad, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 49-50/2013Volitve so ena najbolj žgočih političnih tem v sodobni demokratični državi, vse bolj pa tudi predmet pravnega urejanja in pravnih sporov. Slednje se nanaša predvsem na varstvo volilne pravice, toda z vidika države in političnega delovanja v njej je najbolj občutljivo in pomembno vprašanje razdelitve poslanskih mandatov med politične stranke. Od tega je odvisno politično odločanje in s tem delovanje države in družbe kot celote. Z vidika političnih strank pa gre za vprašanje porazdelitve politične moči, kajti poslanski mandati so kapital političnih strank pri oblikovanju parlamentarne in vladne večine, od tod dalje pa tudi pri pridobivanju drugih pomembnih javnih funkcij v državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Plebiscit 1990 in sprememba Ustave 2013

dr. Ivan Kristan, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 49-50/2013Izražena volja na plebiscitu 23. decembra 1990, na katerem je več kot 88 odstotkov volivcev odločilo, da postane Republika Slovenija samostojna in neodvisna država, je dobila leto dni pozneje svoj izraz v Ustavi Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 23. decembra 1991. Ta volja je posebej izražena v drugem odstavku 3. člena Ustave Republike Slovenije, ki se glasi: "V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno." Iz te določbe izhaja, da se oblast izvaja v dveh oblikah: izvaja jo Državni zbor kot izvoljeno ljudsko predstavništvo, izvaja pa jo tudi ljudstvo neposredno z referendumom. Ustava posebej poudarja neposredno izvrševanje oblasti, saj to obliko navaja na prvem mestu. V tem članku želim opozoriti na izvajanje zakonodajne oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Dvajset let od prve pobude za etični kodeks poslancev Državnega zbora

dr. Katarina Žagar, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Katarina Žagar, Pravna praksa, 49-50/2013V Državnem zboru doslej še ni bil sprejet poseben etični kodeks za poslance, čeprav je v vsakem mandatnem obdobju izkazan interes za oblikovanje posebnih etičnih pravil. Letos je minilo dvajset let od prve pobude za sprejetje etičnega kodeksa v Državnem zboru. Poglejmo, kaj se je na tem področju in v tem obdobju dogajalo pri nas ter v nekaterih drugih evropskih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Za strokovno premišljene in široko sprejemljive spremembe volilnega sistema

mag. Matija Žgur, 19.12.2013

Pravoznanstvo

mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 49-50/2013V sredo, 12. decembra 2013, so Katedra za ustavno pravo PF Univerze v Ljubljani, Društvo za ustavno pravo Slovenije in njen Inštitut za ustavno pravo organizirali okroglo mizo Volilni sistem in kriza. V razpravi, ki je potekala na PF, so svoja stališča o problemih volilnih sistemov soočili slovenski in hrvaški ustavnopravni strokovnjaki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Ubi coepit ditem pauper imitari, perit

Janez Kranjc, 19.12.2013

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2013Rek, ki bi se slovensko glasil "Revež propade, ko začne oponašati bogatega", je vzet iz zbirke rekov Publilija Sirca (Sent 5,15). Kakšen je bil neposreden povod za njegov nastanek, ne vemo. Vemo le, da je bil Publilij Sirec, ki je prehodil strmo pot od brezpravnega sužnja do osvobojenca in priljubljenega igralca ter pisca gledaliških besedil, oster opazovalec pojavov v družbi. Iz svoje osebne izkušnje je vedel, kako relativna je sreča in kako pomembni so medčloveški odnosi. Čeprav ne vemo, zakaj ga je njegov zadnji gospodar osvobodil, si lahko predstavljamo, da ga je mladi Sirec navdušil s svojimi človeškimi kakovostmi. Verjetno je prav prehod iz suženjstva v svobodo zaznamoval tudi Publilijev odnos do materialnega bogastva in spodbudil njegovo zmožnost razlikovanja med bistvenim in nebistvenim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

(Po)učno leto

dr. Vesna Bergant Rakočević, 20.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 49-50/2012Leto, ki se izteka, je bilo za slovenske sodnice in sodnike brez dvoma izjemno naporno. Bilo je turbulentno, polno "primerov stoletja" in z obilo medijske pozornosti, zlasti kritik. Leto bogatih izkušenj torej. Lahko si samo želimo, da so nas te izkušnje obogatile, izučile. Oscar Wilde je sicer dej
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Odziv Društva za ustavno pravo Slovenije na postopek imenovanja kandidatov za člane Državne volilne komisije

Avtor ni naveden, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2012Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je 28. novembra odločala o imenovanju kandidatov za člane Državne volilne komisije (DVK). Skladno z zakonom o volitvah v državni zbor se dva člana komisije in njuna namestnika imenuje izmed pravnih strokovnjakov. Za ta položaj so kandidirali tudi člani Društva za ustavno pravo dr. Franc Grad, dr. Saša Zagorc, dr. Dušan Štrus ter dr. Janez Pogorelec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Quidquid agis prudenter agas et respice finem

Janez Kranjc, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2012Pred seboj imamo znameniti latinski pregovor, ki bi se v slovenskem prevodu glasil: Karkoli delaš, delaj pametno in misli na konec. Avtor pregovora ni znan. Domneva se, da je rek nastal na temelju Ezopove basni o dveh žabah. Zaradi vročine, ki je osušila mlako, so se žabe napotile iskat novo, dovol
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Tuje perje, argumenti in plagiat

Ranka Ivelja, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Ranka Ivelja, Pravna praksa, 49-50/2012Dr. Marko Novak mi v svojem prispevku v PP očita sodelovanje pri osebni diskvalifikaciji in akademski likvidaciji ter napade "z nizkimi udarci" v Dnevniku. Med drugim je zapisal, da mu nisem dovolila objaviti celotnega odgovora oziroma da sem iz odgovora iztrgala le tista dejstva, ki so se "vklopila" v "zgodbo", in da sem - razumeti je, da neupravičeno - zapisala, da konkretnih očitkov ni hotel komentirati. Za povrh naj bi izrabila profesorjevo "čustveno vznemirjenost, naivnost in nespretnost komuniciranja" z mediji ter jo skušala uporabiti zoper njega v smislu osebne degradacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Še enkrat o plagiatih in etiki javnega prostora

dr. Aleš Novak, 20.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 49-50/2012Pisanje odgovora na zapis Marka Novaka z naslovom Kadijeva sodba mi ni prijetno. Zlasti mi ni prijetno, ker se je Marko Novak na moje pisanje, ki si je prizadevalo biti čim bolj stvarno in argumentirano, odzval s pisanjem ad personam. Res je, v svojem zapisu sem uporabil vrsto težkih besed, a pozoren (in dobronameren) bralec je opazil, da so bile vse uporabljene za opisovanje dejanja, ne pa osebe. A vendar dejanja govorijo svojo zgodbo in pričajo o tem, ali je oseba primerna za opravljanje določenih funkcij ali vlog. Pred tem sklepom ne bežim in tudi zato vztrajam pri vsem, kar sem zapisal. Čeprav mi taka razprava ni prijetna, pa se mi zdi nujna in za naš prostor koristna, zato se bom na nekatere zapisane trditve Marka Novaka odzval.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 49-50

Leto objave

2017(2) 2016(4) 2015(4) 2014(4)
2013(6) 2012(7) 2011(1) 2008(3)
2007(1) 2006(3) 2005(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČDĐEFG H I J K LM N O P QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov