O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Svoboda meglenega možica

Tomaž Pavčnik, 15.2.2018

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 6/2018Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Nezaslišana lahkotnost zanikanja temeljnih postulatov mednarodnega prava

dr. Vasilka Sancin, 15.2.2018

Pravoznanstvo

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6/2018Skoraj neverjetno, zagotovo pa najmanj neokusno in zaradi absurdnosti situacije tudi zaskrbljujoče je, da si evropska demokratično urejena pravna država, članica na mednarodnem pravu utemeljene Evropske unije (EU) in drugih prav tako mednarodnopravno urejenih mednarodnih povezav in organizacij, ki si istočasno prizadeva za vključitve v nove mednarodnopravne režime in povezave, dovoli tako eklatantno protipravna ravnanja, kot jih lahko opazujemo na hrvaški strani vse od razglasitve dokončne in pravno zavezujoče razsodbe arbitražnega tribunala v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Karikatura

Hinko Jenull, 12.2.2015

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2015Po tragičnem terorističnem napadu na uredništvo pariške satirične revije Charlie Hebdo se je zahodni politični svet združil v obrambi svobode govora ter proti sovraštvu in nestrpnosti do tistih, ki mislijo ali verujejo drugače. Odločnost pri obrambi medijske svobode in pravice do javnega izražanja se je prepletala s skrbjo in strahom pred novimi žrtvami strelskih napadov in bombnih podvigov verskih in političnih skrajnežev. Da bomo v takih razmerah spet postali talci državne skrbi za varnost, je bilo pričakovano. Naša svoboda bo v sorazmerju s kakovostjo globalne obdelave podatkov, učinkovitostjo tajnih ukrepov ter hitrostjo in močjo policijskega orožja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Človek z grandioznim občutkom za lastno pomembnost

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.2.2013

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 6/2013Ste koga v naslovu prepoznali? Ste na koga morda vsaj takole na hitro pomislili? Ne verjamem sicer, da imamo v mislih istega, ampak nekatere vzporednice so verjetno vedno možne. Pred slabim letom se je pred enim od britanskih sodišč (Bristol Cr
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Ko je treba biti glede arbitražnega razsojanja med Slovenijo in Hrvaško glasno tiho

dr. Patrick Vlačič, 14.2.2013

Pravoznanstvo

dr. Patrick Vlačič, Pravna praksa, 6/2013Ali je mejni spor s Hrvaško v čem poseben? Pravzaprav ne. Razen v tem, da smo se kar hitro dogovorili za način reševanja. Trenutno je na svetu prek dvesto odprtih ozemeljskih sporov in nekateri imajo že zelo dolgo brado. Napačno bi bilo sklepati, da so ozemeljski spori zgolj v državah, ki so se pred kratkim vzpostavile, ali v državah v razvoju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄6

Na robovih čiste teorije prava

dr. Albin Igličar, 16.2.2006

Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 6/2006V teh dneh prihaja na knjižne police dragoceno delo pokojnega klasika slovenskega pravoznanstva Leonida Pitamica. Pod skrbnim uredniškim vodstvom dr. Marijana Pavčnika je v knjigi Na robovih čiste teorije prava – An den Grenzen der reinen Rechtslehre zbranih devet Pitamičevih razprav, katerih rdeča ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄6

Načelo subsidiarnosti?

dr. Marko Novak, 17.2.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 6/2005Načelo subsidiarnosti je eno izmed temeljnih načel evropskega prava.Tudi v Pogodbi o Ustavi za Evropo, točneje v členu 11, je našlo svoje mesto. Tam je zapisano, da »je razmejitev pristojnosti Unije urejena po načelu omejenega posamičnega pooblastila« ter da »izvrševanje pristojnosti Unije urejata n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄6

Authority

dr. Marko Novak, 12.2.2004

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 6/2004Vsakdo, ki kolikor toliko pozna angleški jezik, se je gotovo že srečal z izrazom authority. Pravzaprav niti ni treba znati angleščine bogvekako dobro, da bi vsaj približno vedeli, kaj ta izraz pomeni. Navsezadnje smo ta izraz, ki se v latinščini glasi auctoritas (veljava, ugled, vpliv), v nemščini A...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄6

Zapiski: O življenju in smrti

Andraž Teršek, 22.2.2001

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

Andraž Teršek, Pravna praksa, 6/2001Obseg in intenzivnost razprav v zvezi s pravico posameznika, da sam odloča o trenutku in načinu svoje smrti, in v zvezi z varstvom pravic neozdravljivo bolnih in umirajočih v evropskih državah naraščata. Odbor ministrov Sveta Evrope je po tem, ko je leta 1999 Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, na...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄6

Legalnost in legitimnost

Andraž Teršek, 25.2.1999

Pravoznanstvo

Andraž Teršek, Pravna praksa, 6/1999Priložnostni udeleženci javnomnenjskih polemik o vprašanjih, ki sodijo pod okrilje pravne stroke in pravne znanosti, pogosto nekoliko vzneseno in zaletavo, kot veliki poznavalci govorijo o nekaterih pojmovnih pravnoznanstvenih substancah, ki jih v strokovnem dialektičnem diskurzu ni mogoče uporablja...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄6

Kdor odloči o zadevi, ne da bi slišal drugo stran(ko), ni odločil pravično, čeprav je njegova odloči

dr. Janez Kranjc, 30.3.1995

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/1995(Ne)pozabljena latinščina* Qui aliquid statuerit, parte inaudita altera aequum licet dixerit, haud aequum fecerit Pred seboj imamo pravilo, ki ga je v tej obliki formulirala angleška praksa. Na nek način predstavlja dopolnitev oziroma vrednostno inačico splošnega pravnega načela, da je treba v po...
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄6

Ius respicit aequitatem

dr. Janez Kranjc, 24.3.1994

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/1994Rek, ki ga imamo pred seboj, je brez dvoma rimskega izvora. Rimski klasični pravniki so se veliko ukvarjali z vprašanjem razmerja med načelnimi pravnimi stališči in njihovo uporabo na konkretni ravni. V tej zvezi jim je beseda aequitas v prvi vrsti pomenila enakost oziroma skladnost odločitev v enak...
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄6

O jetnikih, gospodih in gospeh

Avtor ni naveden, 24.3.1994

Pravoznanstvo

, Pravna praksa, 6/1994Izjemna je bila trdoživost redoljubnega c. kr. uradništva v stari Avstriji. Izpričujeta jo tudi tile dve odločitvi, ki sta nam ostali ohranjeni v 30. knjigi pokrajinske zbirke zakonov za štajersko vojvodstvo (Provinzial-Gesetzsammlung für das Herzogthun Steiermark,1848). Sredi najhujše vihre marč...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄6

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 4.4.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 6/1991Narava jezikovne razlage Predmet razlage je zakonsko besedilo, ki se sestoji iz jezikovnih znakov. Sporočilo, ki ga razlagalec išče, je pravna norma, njeni sestavni deli in pomen teh delov. Klasično (tradicionalno) pojmovanje temelji na prepričanju, da sta subjekt, ki pravno normo išče in jo spoz...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄6

O heteronomnem in avtonomnem najstvu

Mateja Končina, 4.4.1991

Pravoznanstvo

Mateja Končina, Pravna praksa, 6/1991Tudi v tem študijskem letu organiziramo v okviru Svobodne katedre Pravne fakultete v Ljubljani vsakomesečna predavanja. Teme predavanj so zelo raznovrstne in izbrane iz različnih pravnih področij. Na prvem letošnjem srečanju je mag. Zoran Kanduč predaval o heteronomnem in avtonomnem najstvu. Zora...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2018(2) 2015(1) 2013(2) 2006(1)
2005(1) 2004(1) 2001(1) 1999(1)
1995(1) 1994(2) 1991(2)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

AB CĆČDĐEFGHI J K LMN OP QR S ŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov