O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Ne koalicijska pogodba, ampak koalicijski sporazum

dr. Albin Igličar, 13.9.2018

Vlada, Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 34/2018Odločitev političnih strank, ki po parlamentarnih volitvah 2018 s svojimi ministri vstopajo v Vlado Republike Slovenije, da dokument o medsebojnem sodelovanju poimenujejo kot koalicijski sporazum, je pravilna in utemeljena. Čeprav je v vsakdanjem jeziku politikov in v novinarskih prispevkih pogosto govora o koalicijski pogodbi, je ta akt glede na vsebino, naravo in namen ustrezneje imenovati koalicijski sporazum. Zaradi natančnosti izražanja in večje povednosti slovenskega jezika naj bi izraz pogodba ostal rezerviran za pravni dokument oziroma pravni akt. Za dokument politične narave, kar je dogovor med političnimi strankami, pa je primeren izraz koalicijski sporazum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Saepe prava magis, quam bona consilia prospere eveniunt

Janez Kranjc, 14.9.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 34/2017Avtor pričujočega reka, ki bi se slovensko glasil "Slabi nasveti so pogosto uspešnejši kot dobri", je verjetno rimski politik in zgodovinar Salustij. Pismo Cezarju (I, 1, 2), od koder je rek vzet, so do nedavnega pripisovali njemu. V zadnjem času je proti temu vse več pomislekov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Vloga prava pri (nujni) sistemski rekonstrukciji aktualnega kapitalizma

dr. Mato Gostiša, 14.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Mato Gostiša, Pravna praksa, 34/2017Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak "krize kapitalizma kot sistema", ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih "politik" znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj "sledilec" aktualne ekonomske teorije na tem področju? Prepričan sem v prvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Ali univerzalna strokovna razprava o teh sedmih vprašanjih pravne države res ni potrebna?

dr. Andraž Teršek, 14.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 34/2017Ljudje, ki opravljajo za delovanje političnega sistema in pravne države najpomembnejša dela oziroma so dejavni v zanju najpomembnejših delovnih okoljih (mislim predvsem na ministrice in ministre, državne sekretarje in sekretarke, svetovalce in svetovalke, pa na vse upravne delavce, ne le tiste na direktoratih in centrih za socialno delo), prepogosto kažejo ali z odločanjem odražajo neprimeren, tudi zelo napačen odnos do ustavnosti, prava, pravne teorije in človekovih pravic. Prevladujoče imajo tudi izrazito negativen odnos do - stvarno utemeljene in argumentirane - strokovne kritike, polemičnih strokovnih utemeljitev in tistih pogledov na različna vprašanja pravne vede in pravnega odločanja, ki ne sovpadajo z rezultati njihovega dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Napovedovanje v pravu: med intuicijo in podatki

dr. Aleš Završnik, 1.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 34/2016Algoritme se danes uporablja pri številnih odločitvah, ko je potrebno napovedovanje, od iskanja "sorodnih duš" na zmenkarskih straneh do ugotavljanja izpostavljenosti bank in drugih finančnih inštitucij različnim vrstam tveganja in do iskanja "spečih" teroristov. A algoritmično odločanje ima pri pravnem odločanju svoje meje in ni panaceja za vse vrste težav, čeprav morda beremo, kako bodo algoritmi ukinili tudi številne pravne poklice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Glose ob sodniškem pravu

dr. Marijan Pavčnik, 1.9.2016

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 34/2016Sodnikov informator redno dobivam. Če je le mogoče, ga tudi diagonalno pregledam in si odtisnem odločbe, ki jih potrebujem in me zanimajo. V eni od e-številk (še iz leta 2015) se ustavim pri kazenskopravni odločbi Vrhovnega sodišča v zadevi IV Ips 22/2015 z dne 28. septembra 2015. V njej berem: "Vsaka uporaba prava je hkrati njegova razlaga. (...) Predmet razlage zakona, ki vsebuje prekrškovno določbo, je pomen norme."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Transparentnost zakonodajnega procesa - zakonodajna sled v teoriji in praksi

mag. Renata Zatler, 1.9.2016

Pravoznanstvo

mag. Renata Zatler, Pravna praksa, 34/2016Zakonodajna sled naj bi zabeležila celotno dejavnost vseh udeležencev v procesu sprejemanja predpisov. Po mnenju Društva TI Slovenia proces priprave predpisov v Sloveniji ne poteka dovolj transparentno in tako posledično ni zagotovljena zakonodajna sled. Očitki TI Slovenia se nanašajo predvsem na nepreglednost procesa priprave predloga zakona pred posredovanjem v državni zbor. Glede na podane očitke želim s prispevkom ob prepletanju teorije in prakse ugotoviti stopnjo transparentnosti zakonodajnega procesa in ovreči ali potrditi izpostavljeno hipotezo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Diplomatski kič?

Tomaž Pavčnik, 3.9.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 34/2015Ena bolj estetskih prvin prava je v argumentu notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda. Ta argument nas pri ustvarjanju prava usmerja k temu, da bi pravo ne bilo zgolj zbirka poljudnih in okostenelih pravnih pravil, marveč organska celota, v kateri se ustrezno odražajo in medsebojno oplajajo tri pravno pomembne ravni: svet temeljnih vrednot, življenjska stvarnost in notranje zakonitosti normativnega hierarhičnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Je pravo znanost?

dr. Janja Hojnik, 4.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 34/2014Sredi poletja sem se kot ortodoksna doktorica znanosti udeležila mednarodne znanstvene konference v Nemčiji. Na njej so se pretežno zbrali ekonomisti z vsega sveta in po mojem referatu odprli razpravo na temo metodologije v pravu in prava kot znanosti. V mojem referatu namreč ni bilo govora o empirični raziskavi, v okviru katere bi anketirance v Zimbabveju spraševala, ali zaupajo v spletno bančništvo, ali starše na Tajskem, ali otroci od njih pogosto izsilijo, da jih odpeljejo v restavracijo s hitro prehrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Dve kulturi pisanja pravnih mnenj

Aleš Novak, 4.9.2014

Pravoznanstvo

Aleš Novak, Pravna praksa, 34/2014Pred časom sem bil povabljen k izdelavi strokovnega mnenja. Ker si lahko predstavljate, kako redek dogodek je to v življenju nekoga, ki se pretežno ukvarja s pravno teorijo in pravno filozofijo, je bila to vsekakor zanimiva izkušnja. Še za odtenek bolj zanimivo pa jo je napravil nekoliko nepričakovani odziv naročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Ocenjevanje znanstvene uspešnosti na področju prava v Sloveniji

Hojnik Janja, Avbelj Matej, 6.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 34/2012Vsaka stvar, tudi znanstveno delo, ima svojo vrednost. Tej ugotovitvi bodo nasprotovali redki. Mnogo večja razhajanja pa se pojavijo pri vprašanju, kako in tudi kdo naj to vrednost ugotovi. Dokler je bila znanost namenjena sama sebi, omejena na slonokoščene stolpe, ki so se napajali iz mecenskega denarja, je bilo vprašanje vrednotenja njenih dosežkov manj pomembno. Stvari so se začele spreminjati z vstopom države na področje znanosti in raziskovanja. Raziskovanje in razvoj sta dve ključni politiki, ki jima vlade v zadnjih letih namenjajo vse več pozornosti, s tem pa tudi denarja. Toda, če država za nekaj plača, mora, kot vsakdo, dobiti tudi povratno informacijo o smiselnosti svoje naložbe. Če naj se državne investicije v znanost, tudi tisto temeljno - pri aplikativni so dileme zaradi konkretnih rezultatov v praksi manjše, - splačajo, je treba njene dosežke znati ovrednotiti. Vsako vrednotenje pa predpostavlja obstoj meril za ugotavljanje znanstvene uspešnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Vladavina prava kot prvi pogoj za izhod iz ekonomske krize

dr. Senko Pličanič, 6.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Senko Pličanič, Pravna praksa, 34/2012Če velja, da je človek s svojo inovativnostjo in kreativnostjo motor napredka in razvoja, moramo v Sloveniji zagotoviti okolje, v katerem bodo kar najbolj prepoznane posameznikove dobre in koristne lastnosti, ki v polnosti omogočajo njegovo uresničitev. Kot minister, pristojen za področji pravosodja in javne uprave, lahko rečem, da se zavedam pomena svobodne in odprte družbe, v kateri vlada pravo, zato vse svoje napore usmerjam v ukrepe, ki krepijo ustvarjalnost, učinkovitost in odgovornost zaposlenih tako v pravosodju kot tudi v javni upravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄34

Nadzorstvena družba: kdo še potrebuje fantastiko?

dr. Aleš Završnik, 22.9.2010

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 34/2010V mehiškem mestu Leon so se oblasti "odločile" izvesti eksperiment superpanoptikona: po mestu so postavile očesne skenerje, ki lahko identificirajo 50 ljudi na minuto, tudi ko se ti premikajo. Pravzaprav se je tako odločila družba Global Rainmakers, ki izdeluje tehnično nadzorstveno opremo in potrebuje prostor, v katerem lahko proti mizernemu plačilu lokalnim oblastem izvaja socialne eksperimente. Zagotavljanje varnosti je že postalo posel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Politične igre v škodo gospodarskemu sodelovanju

mag. Samo Hribar Milič, 4.9.2008

Pravoznanstvo

mag. Samo Hribar-Milič, Pravna praksa, 34/2008Prva dražba, na kateri so v Srbiji prodajali premoženje podjetij iz držav nekdanje Jugoslavije, med njimi tudi slovenskih, je mimo. Številni pritiski na srbske oblasti so sicer pripeljali do tega, da sta se srbska Agencija za privatizacijo in Ministrstvo za gospodarstvo in regionalni razvoj odločila zamrzniti prodajo 130 spornih podjetij. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄34

Demokracija med nastopači in monopolisti

mag. Andraž Teršek, 6.9.2007

Pravoznanstvo, Ostalo

mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 34/2007 Prihajajoče volitve predsednika republike v politični areni pričakovano vzbujajo okrepljeno napetost kandidatov in vznemirjenost političnih komentatorjev. Napovedanih je veliko kandidatur. Oživlja se problem "politične resnosti" nekaterih kandidatov, predvsem javnosti povsem nepoznanih posamezni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄34

Smisel in namen razmejitve začetka veljavnosti in začetka uporabe zakona

mag. Karmen Vezjak, 6.9.2007

Pravoznanstvo

mag. Karmen Vezjak, Pravna praksa, 34/2007univ. dipl. pravnica, mag. ekonomskih znanosti, sekretarka v Službi Vlade RS za zakonodajo Z zanimanjem sem prebrala prispevek dr. Albina Igličarja Na rob določilom o veljavi in uporabi zakona.[O]1 O tem, da bi bilo za vse uporabnike predpisov, tako laike kot pravnike, precej bolj pregledno in ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄34

Pravniki s(m)o strokovni vir prava

dr. Marijan Pavčnik, 8.11.2001

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 34/2001Julius Hermann von Kirchmann je imel v sredini 19. stoletja (točneje: leta 1847) kritično in provokativno predavanje "Nevrednost pravoznanstva kot znanosti" (Die Wertlosigkeit der Jurisprudenz als Wissenschaft. Freiburg, Berlin 1990). Von Kirchmann zatrjuje, da se pravna znanost ne ukvarja z resničn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄34

Pravo in družba

Andraž Teršek, 7.12.2000

Pravoznanstvo

Andraž Teršek, Pravna praksa, 34/2000Hrestomatija sociologije prava V mesecu oktobru je pri Cankarjevi založbi, v okviru zbirke Pravna obzorja, ki jo ureja prof. Marijan Pavčnik, izšla knjiga z naslovom Pravo in družba - Hrestomatija sociologije prava. Avtor in urednik knjige je prof. dr. Albin Igličar. Delo obsega 357 strani, za...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 34

Leto objave

2018(1) 2017(3) 2016(3) 2015(1)
2014(2) 2012(2) 2010(1) 2008(1)
2007(2) 2001(1) 2000(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A BCĆČDĐEFG H I JK LM N OP QRSŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov