O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 24 (od skupaj 24)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Parlamentarna avtonomija

dr. Franc Grad, 23.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 20/2013V sodobni demokratični državi je parlament še vedno najbolj demokratičen oblastni organ in glavni tvorec prava ter zato eden najpomembnejših organov državne oblasti. Zelo pomemben pogoj za uspešno delovanje sodobnega parlamenta je njegov avtonomni položaj, ki se označuje kot avtonomija parlamenta oziroma parlamentarna avtonomija. Širše gledano zajema ta pojem ne samo položaj parlamenta kot kolegijskega organa, temveč tudi položaj njegovih članov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Policijsko nasilje

dr. Ciril Ribičič, 23.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/2013Slovenija je bila dvakrat obsojena v Strasbourgu zaradi policijskega nasilja, ki je pomenilo kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) o prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja. Prvič v zadevi Rehbock iz leta 2000 in
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Zgodba o neki sodni farsi je zdaj končana

Marta Dominika Jelačin, 24.5.2012

Pravoznanstvo

Marta Dominika Jelačin, Pravna praksa, 20/2012Pred 22 leti, ko sem kot odvetnica prevzela stranko zaradi banalnega škodnega dogodka, ki se je zgodil 11. januarja 1984 in se je moja stranka kot pešec zaletela v nasprotno stranko, ta pa je padla in se poškodovala, sem še verjela, da pravo kaj velja in se odvija po teoretičnih korakih v skladu z ustavo in zakoni. Načeloma to sicer drži, vendar pa kot pokaže točno ta primer, se lahko vsa pravna znanost hipoma zruši, če se na sodnem prizorišču pojavi kot obtoženec država z njenimi organi - sodišči, ki jim ustavna odločba očita kršitev pravice do poštenega sojenja, opredeljene v Ustavi RS in Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Tedaj se izkaže, da je sodna oblast absolutna in ima absolutno prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Ali ste pripravljeni na ODR?

Aleš Zalar, 24.5.2012

Pravoznanstvo

Aleš Zalar, Pravna praksa, 20/2012ODR je uveljavljena angleška kratica za on-line dispute resolution, torej za spletno reševanje sporov. Hiter tehnološki razvoj, ki spodbuja uporabo vedno novih sredstev elektronskega komuniciranja, zahteva prilagoditve tako pri spletnem in mobilnem nakupu ter prodaji blaga in storitev (e-trgovanje, m-trgovanje) kot tudi pri reševanju sporov, ki so v zvezi s takim ali pa tudi s klasičnim sklepanjem prodajnih pogodb ali pa izvirajo iz njega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Veliki interpreti in okupatorji misli

Jasmina Arnež, 20.5.2010

Pravoznanstvo

Jasmina Arnež, Pravna praksa, 20/2010Komaj smo dodobra pokopali trupla vseh psov in premetali vse človeške kosti, že je bila pred nami vsakoletna priložnost obuditi več desetletij star spomin na "žvenket orožja". Dan boja proti okupatorju je namreč Slovencem ne samo pomemben, ampak tudi ljub praznik. Na žalost je vedno očitneje tudi, d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Razdržavljenje, pravne avtoritete in pozitivizem

dr. Matej Avbelj, 20.5.2010

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 20/2010Okrožno sodišče v Ljubljani je 2. decembra 2008 priznalo veljavnost sodbe ameriškega sodišča, ki je partnerjema v registrirani istospolni skupnosti omogočila posvojitev otroka.1 Vrhovno državno tožilstvo je to odločitev izpodbijalo z zahtevo za varstvo zakonitosti, ker je menilo, da je sodišče zmotn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Ob grmenju "treh modrih" o okupaciji in kolaboraciji?

mag. Matevž Krivic, 20.5.2010

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 20/2010Nastop Borisa Pahorja, dr. Franceta Bučarja in dr. Tineta Hribarja, treh izjemno uglednih "starost" slovenskega intelektualnega in političnega življenja, v torek, 11. maja, je bil žalosten dogodek. Hoteč združiti svoje sile in svoj ugled v zaščito slovenskih interesov, so za svoj napad izbrali žal p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄20

Globoke spremembe v pravu

Natali Gak, 20.5.2010

Pravoznanstvo

Natali Gak, Pravna praksa, 20/2010"V naravi filozofije prava, teorije države in disciplin, ki so s tema vedama združene, je, da so dialoške narave. Mi se preprosto moramo pogovarjati drug z drugim," je ob prvem srečanju novoustanovljenega Društva za pravno in socialno filozofijo prava 13. maja na PF Univerze v Ljubljani poudaril aka...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄20

Ustavni pravniki o institutu poziva Računskega sodišča

mag. Katarina Krapež, 22.5.2008

Pravoznanstvo

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 20/2008"Računsko sodišče je strokoven organ, ki bo vedno povzročal politične težave in pretrese. Njegova naloga je, da zasleduje poti javnega denarja in pri tem nikakor ne more biti tiho," so bili enotni ustavni pravniki, ki so se 14. maja 2008 zbrali na seji Upravnega odbora Društva za ustavno pravo Slove...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄20

Živel mesec maj!

Tomaž Pavčnik, 24.5.2007

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20/2007To, da pravo ni samo skupek pravil, kot menijo mnogi, tudi nekateri pravniki, marveč živ pojmovni in družbeni organizem, se najbolje vidi po tem, kako vrednote in pravo dihajo drug v drugega. Ne gre le za tiste, pravu lastne vrednote, kot so pravičnost, enakost, sorazmernost in podobne, marveč tudi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄20

Delo in zaposlitev

Nataša Skubic, 24.5.2007

Delovna razmerja, Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 20/2007V današnjem kotičku se bomo lotili nekaterih osnovnih angleških pojmov delovnega prava. Za izhodišče vzemimo 49. člen Ustave (svoboda dela/Freedom of Work), ki je umeščen v poglavje o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ter 66. člen Ustave (varstvo dela/Security of Employment), ki ga najde...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄20

Primeri neusklajenosti predpisov z Ustavo RS ter s pravnim redom EU

mag. Karmen Vezjak, 24.5.2007

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

mag. Karmen Vezjak, Pravna praksa, 20/2007Mnenja, predstavljena v prispevku, so mnenja avtorice in ne nujno tudi ustanove, kjer je avtorica zaposlena. mag. ekonomskih znanosti, sekretarka v Službi Vlade RS za zakonodajo Predpise je mogoče korektno izvrševati le, če so pravno sistemsko ustrezni, razumljivi in jasni. Pri tem je zla...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄20

O sodnikih in vladavini prava

mag. Matej Avbelj, 24.5.2007

Pravoznanstvo

mag. Matej Avbelj, Pravna praksa, 20/2007mag. pravnih znanosti, LL.M., doktorski raziskovalec, European University Institute, Firence Na srečo danes živimo v politični skupnosti, ki prisega na vladavino prava. Gre za pravni ideal, ki je zakoreninjen v ustavi naše ožje slovenske politične skupnosti in tudi v ustanovnih pogodbah širše...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄20

Prokura

dr. Marko Novak, 19.5.2005

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 20/2005Prokura (ital. procura pooblastilo iz lat. procurare skrbeti za kaj) na splošno označujemo kot neomejeno pooblastilo v trgovinskih poslih, s katerim lastnik trgovine pooblasti kako osebo (prokurista) ali več oseb, da v njegovem imenu sklepajo kupčije, podpisujejo firmo itd. Pri nas je institut proku...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄20

Procesna predpostavka

dr. Marko Novak, 10.6.2004

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 20/2004Vsakemu pravniku mora biti še kako znano, kaj pomeni procesna predpostavka. Preverjanje procesnih predpostavk je za pravnika -- praktika temelj njegovega dela. A naj -- predvsem za morebitnega laičnega bralca tega terminološkega kotička -- zadevo vendarle "osvežim". Povsem enostavno bi lahko rekli, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄20

Zastopanost prihodnosti

dr. Ciril Ribičič, 30.5.2002

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/2002Ustavne teme (12) "Pri mladem človeku so tudi misli mlade." Ruski pregovor Starostna meja ni tako redko tema kontroverznih razprav, pa tudi sodnih sporov, pri nas in v tujini. Različne so ureditve in mnenja o starostnih omejitvah za nakup alkohola, tobačnih izdelkov ali orožja in za vstop v ig...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄20

"Med dobrimi nameni in pridobitnostjo" - II

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 30.5.2002

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 20/2002"Dokler bodo nekatera dejanja v družbi še vedno ocenjena po formuli, da se je nekdo "pačznašel", namesto z negativnim moralnim vrednotenjem in celo prezirom, bomo v medijih še naprej lahko spoznavali podobne presenetljive primere, se nemočno spraševali, "kako je to sploh možno"..." Takole je svoj...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄20

Pravnikov odnos do sedanjosti

dr. Andrej Berden, 15.10.1998

Pravoznanstvo

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 20/1998Istega dne kot bo izšel ta uvodnik se bodo v Portorožu pričeli letošnji Dnevi slovenskih pravnikov. Na eni osrednjih tem bo obravnavan pravnikov odnos do polpretekle zgodovine. Lepo in prav, le da naj ne bi razpravljalci ob tem pozabili na današnji čas in položaj prava ter vlogo pravnika v sedanjem ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄20

Ustavno pravo Slovenije

dr. Albin Igličar, 15.10.1998

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 20/1998Učbenik ustavnega prava, ki so ga pripravili štirje univerzitetni učitelji za potrebe študentov Visoke upravne šole v Ljubljani, je smiselno razdeljen na devet poglavij. Vsako poglavje je še notranje razčlenjeno na ustrezna podpoglavja in potem na ožje razdelke, kar omogoča jasen pregled nad študijs...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄20

Teorija prava (IV): Retroaktivnost splošnih pravnih aktov

dr. Marijan Pavčnik, 16.10.1997

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 20/1997Smisel splošnih in abstraktnih pravnih pravil je, da vnaprej povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v takšnih ali drugačnih življenjskih okoliščinah, če bodo te dejanske okoliščine tudi v resnici nastale. Vnaprejšnja veljavnost splošnih pravnih aktov omogoča, da pravna pravila motivir...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄20

Pravna teorija in tranzicija v Vzhodni Evropi

mag. Matjaž Jager, 16.10.1997

Pravoznanstvo

mag. Matjaž Jager, Pravna praksa, 20/1997Z mednarodnih posvetovanj V letošnji drugi polovici poletja sem imel prijetno priložnost udeležiti se tritedenskega seminarja posvečenega pravni teoriji v povezavi s t. i. "družbeno tranzicijo" Vzhodne Evrope. Seminar je 11. do 29. avgusta zgledno organiziral pravni oddelek kolidža Centralno Evro...
Naslovnica
Pravna praksa, 1993⁄20

Janez Kranjc: Latinski pravni reki

Avtor ni naveden, 30.9.1993

Pravoznansto

, Pravna praksa, 20/1993Leges suum ligent latorem Zakoni vežejo svojega (zakono)dajalca. Zakoni vežejo tistega, ki jih je izdal. Zakonodajalec je vezan na zakone, ki jih izda. Nezdružljivo z načelom pravičnosti in enakosti bi bilo, če bi zakonodajalec določil, da zakon zanj (tj. za člane zakonodajnega telesa) ne velja. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1992⁄20

Ultra posse nemo tenetur

dr. Janez Kranjc, 29.10.1992

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 20/1992Pravni rek, ki ga imamo pred seboj, je pravzaprav parafraza znamenitega Celzovega reka, po katerem je nična obveznost, katere predmet je nekaj nemogočega (Impossibilium nulla obligatio D. 50, 17, 185). Poleg zgoraj navedene, sta bolj znani še dve različici Celzovega pravila in sicer: Nemožnost oprav...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄20

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 31.10.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 20/1991Tipična norma in tipični primer kot vezna člena Vezni člen med raznolikimi življenjskimi primeri in pomensko odprtimi pravnimi predpisi so tudi tipične norme oziroma tipični primeri. Tipične norme precizirajo pravne predpise tako, da se njihova normativna vsebina (beri: bistvene lastnosti zakonsk...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20

Leto objave

2013(2) 2012(2) 2010(4) 2008(1)
2007(4) 2005(1) 2004(1) 2002(2)
1998(2) 1997(2) 1993(1) 1992(1)
1991(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B CĆČDĐEFG HI J K LMN OP QR S ŠTUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov