O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 24 (od skupaj 24)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Ianua sed plena est percutienda manu

Janez Kranjc, 2.4.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/2015Avtor reka, ki bi se slovensko glasil "Na vrata je treba potrkati z roko, polno denarja", je rimski pesnik Tibul (Elegia 1, 5, 68). Izvirni verz se v celoti glasi: Heu canimus frustra, nec verbis victa patescit, Ianua, sed plena est percutienda manu (Joj, zaman kličemo; vrat nam ne bodo odprle besede, potrkati je treba z roko, polno denarja). Drugi del verza se je ohranil kot samostojen rek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Svoboda veroizpovedi gospodarskih družb

Uršula Esih, 2.4.2015

Pravoznanstvo

Uršula Esih, Pravna praksa, 13/2015Ameriško Vrhovno sodišče je doseglo nov preboj na področju človekovih pravic. V odločbi v zadevi Burwell v. Hobby Lobby Stores, inc. je 30. junija 2014 prvič v svoji zgodovini pravico do svobode veroizpovedi priznalo tudi gospodarskim družbam, vendar z nenavadno omejitvijo, da gre za gospodarske družbe v družinski lasti (angl. closely-held corporations).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Kje to piše

Hinko Jenull, 2.4.2015

Pravoznanstvo, Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2015Znano vprašanje, ki ga v strokovni razpravi pravniki drug drugemu postavljajo, ko želijo opozoriti, da je najmočnejša argumentacija tista z neposredno in jasno oporo v zakonskem besedilu, ima lahko tudi drugačne, širše razsežnosti. Na primer: na prostor za zaslišanje priča pride z žvečilnim gumijem v ustih, plastenko vode v eni roki in z drugo roko v žepu. Na opozorilo, da se na tak način ne pristopa k sodišču in da bo moteče dodatke treba odstraniti, mirno vpraša: Kje pa to piše?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Kontradiktornost - uresničitev pravice do izjave

Andrejka Grlić, 2.4.2015

Pravoznanstvo

Andrejka Grlić, Pravna praksa, 13/2015Merilo demokratičnosti in obstoja pravne države je tudi načelo kontradiktornosti. V zadnjem času se o tem govori zaradi odločitve Vrhovnega sodišča. Ko gre za odmeven primer, se zgane vsa pravna stroka, pri manj pomembnih zadevah, vsaj s stališča medijev, pa se nihče ne oglasi, čeprav je v Sloveniji že več let kršeno načelo kontradiktornosti v postopkih Inšpektorata za javni sektor, ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za javno upravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Poklic kot hobi

dr. Nana Weber, 3.4.2014

Pravoznanstvo

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 13/2014"Imel sem srečo, da sem se odločil za delo, ki me resnično veseli. Poklicne dolžnosti so mi bile tudi hobi," so bile uvodne besede dr. Karla Zupančiča na znanstvenem simpoziju, pripravljenem v čast njegovi 80-letnici, ki je v organizaciji Katedre za civilno pravo pri PF Univerze v Ljubljani na PF Univerze v Ljubljani potekal 25. marca 2014. "Intenzivno občutim pripadnost univerzi, častitljivi ustanovi, ki daje duhovno hrano študentom in profesorjem," je še dejal dr. Zupančič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Olli Rehn

dr. Jože Mencinger, 3.4.2014

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 13/2014Je prav prijeten gospod, ki želi vsem dobro in ki je za vse sposoben: najprej je širil EU, zdaj ureja njene finance. A ko se pojavi na ekranu, me spomni na študenta, ki se vse nauči na pamet. Ko se izgubi, prosi, da mu poveš, na kateri strani je kaj zapisano; če veš in mu poveš, gladko oddrdra nadaljevanje odgovora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Sporno napovedovanje obsodbe na televizijskih poročilih

dr. Šime Ivanjko, 3.4.2014

Pravoznanstvo

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 13/2014Naši televizijski dnevniki so postali pravzaprav sodni televizijski kanali, na katerih se večji del udarnih poročil nanaša na domnevna kazniva dejanja bolj ali manj znanih oseb iz političnega oziroma gospodarskega življenja. Praviloma se vsako poročanje o policijskem zbiranju obvestil ali televizijski šov o tem, kako policija v jutranjih urah pred kamerami preiskuje in odnaša razno dokumentacijo, konča z napovedjo višine kazni, ki jo bo dobil domnevni storilec, če bo spoznan za krivega. Da niti ne omenjam vse pogostejše prakse, po kateri novinarji že čakajo policijo pred domom domnevnega storilca. To je tema zase, še zlasti če se novinar pri tem hvali, da ne bo izdal tistega, ki ga je obvestil o predvideni preiskavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Nulli tacuisse nocet, nocet esse locutum

Janez Kranjc, 3.4.2014

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/2014Misel, ki bi se slovensko glasila "Nikomur ne škoduje, da je molčal; škoduje (lahko le), če je govoril", je vzeta iz t. i. Katonovih distihov. Gre za zbirko latinskih verzov (distihov), ki povzemajo nekatera moralna pravila in življenjske modrosti. Nastala je verjetno v 3. ali 4. stoletju. V srednjem veku so jo pripisovali Katonu starejšemu (234-149 pr. Kr.). Resnični avtor zbirke je neki sicer neznani Dionysius Cato. Zbirko so v srednjem veku imenovali kar Cato. Kljub temu se še vedno domneva, da so Katonovi distihi nastali tudi pod vplivom pisem in zbirke modrih izrekov z naslovom Apophthegmata Katona starejšega. Katonove distihe so vse do 18. stoletja uporabljali kot učbenik latinščine in kot priročnik moralnega življenja. Prevedli so jo v številne jezike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Iuvat ipse labor

Janez Kranjc, 4.4.2013

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/2013Misel, ki bi se po naše glasila "Razveseljuje (že) samo delo", je vzeta iz Marcialovega epigrama (I, 107, 8). V njem pesnik pravi, da ga prijatelj Lucij nagovarja, naj napiše nekaj velikega, in hkrati kara, da je len, ker tega ne stori. Marcial mu odgovarja, da naj mu najprej omogoči mirno življenje, kakršnega je Mecen omogočil Horacu in Vergilu, pa bo ustvaril nekaj, kar bo kljubovalo času in uničenju. Junci, kot pravi, nočejo nositi svojih jarmov na prazna polja. Obdelovanje rodovitne zemlje utruja, vendar daje veselje že samo delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Oživiti demokracijo in vzpostaviti vladavino prava

dr. Andraž Teršek, 5.4.2012

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 13/2012Dne 22. in 23. marca 2012 se je na Mednarodni fakulteti za družboslovne in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju odvijal četrti Forum mladih pravnih, političnih in družbenih teoretikov. Forum je bil leta 2009 ustanovljen na Šlezijski univerzi v Katovicah na Poljskem, kjer se je odvilo prvo mednarodno konferenčno srečanje. Sledila sta foruma na Katoliški univerzi Pázmány Péter v Budimpešti na Madžarskem (2010) in na Pravni fakulteti Univerze v Beogradu v Srbiji (2011).
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Le morala in pravičnost sta absolutna aksioma

Kristina Božič, 2.4.2009

Pravoznanstvo

Kristina Božič, Kristina Božič, Pravna praksa, 13/2009Lik Stojana Cigoja je vse premalo poznan. Njegova moralna drža, pokončnost in integriteta, ki so sevale iz vseh prispevkov govorcev na simpoziju 25. marca 2009 na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, so navdihujoče in pomemben temelj izgradnje vsakega pravnika pa tudi vsakega drugega svobodneg...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Amicus Plato, sed magis amica veritas

Janez Kranjc, 2.4.2009

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/2009Rek Amicus Plato, sed magis amica veritas ("Platon je prijatelj, toda večja prijateljica je resnica") je eden najbolj razširjenih latinskih rekov. Nekateri so ga pripisovali Newtonu, ki ga je zapisal na začetku svojega študijskega zvezka z naslovom Quaestiones quaedam philosophicae, drugi Baconu (Op...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄13

Med demokracijo in prosvetljenim monarhom

dr. Dragan Petrovec, 3.4.2008

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 13/2008dr. pravnih znanosti, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Seveda je težko prikriti in tega tudi ne nameravam, da so zadnji dogodki vplivali na tako zastavljen naslov. A usoda kazenskega prava je, kot se zrcali v več kot verjetnem sprejetju novega Kazenskega zak...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄13

Portoroški dnevi … resnice?!

mag. Andraž Teršek, 6.4.2006

Pravoznanstvo

mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 13/2006Na poti iz Portoroža, kjer sem kot predavatelj sodeloval v sekciji o svobodi medijev in osebnostnih pravicah, sem razmišljal tudi o tem, kako pozitivno bi bilo za slovensko pravno znanost in identiteto, če bi fakultetni teoretiki, ki se ukvarjaj(m)o z enakimi ali bistveno sorodnimi temami, sodeloval...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄13

EVROPSKO USTAVNO PRAVO: Kaj (naj) bo poslej drugače?

Matej Accetto, 7.4.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Matej Accetto, Pravna praksa, 13/2005Kot je pred leti v svojem delu o ZDA učinkovito prikazal znani ameriški ustavni pravnik Bruce Ackerman, ustavni razvoj vsake politične tvorbe usodno zaznamujejo predvsem posamezni pomembni »ustavni trenutki«, ki jim nato sledijo daljša obdobja »običajne politike«. Ti ustavni trenutki niso nujno veza...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄13

Damage in damages

dr. Marko Novak, 10.4.2003

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 13/2003Tokratni terminološki kotiček sega na področje odškodninskega prava. A v tem primeru je naš pristop do obravnave teme nekoliko drugačen, kot je bil v prejšnjih kotičkih. Tokrat izhajamo iz angleške pravne terminologije in iščemo ustreznice v slovenščini kot naslovnem jeziku oziroma v slovenski pravn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄13

Uvod v velike sodobne pravne sisteme, druga knjiga

mag. Aleš Novak, 11.5.2000

Pravoznanstvo

mag. Aleš Novak, Pravna praksa, 13/2000Prvi del David - Grassmanovega dela, ki je v zbirki Pravna obzorja izšel lansko leto, se je osredotočal predvsem na teoretična vprašanja primerjalnega prava ter podal celovit in poglobljen pregled temeljnih značilnosti rimsko - germanske (celinskoevropske) pravne družine. Delo je bilo zato zanimivo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄13

Veljavnost načela exceptio illegalis za ustavne organe

Matjaž Dovžan, 11.5.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Matjaž Dovžan, Pravna praksa, 13/2000Načelo ustavnosti in zakonitosti zapoveduje vsakomur, da ravna v skladu z ustavo in zakoni. V primerih, ko sodišče meni, da je zakon (ali tudi drug predpis?) v nasprotju z ustavo (ali tudi mednarodno pogodbo?) mora sodišče postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Postopek pre...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄13

Bogomir Sajovic: Osnove civilnega prava

dr. Miha Juhart, 13.7.1995

Obligacije, Pravoznanstvo

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 13/1995Prof. Sajovic s tretjim delom zaokrožuje svoj sistem stvarnega prava. Pri tem gre le delno za nadaljevanje prvih knjig, saj zadnja knjiga le v nekaterih segmentih obravnava nekatere institute, ki jih prvi nista obdelali. Zadnja knjiga je mnogo bolj nadgradnja avtorjeve teoretične misli, saj se v nje...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄13

Načelo sorazmernosti v francoskem pravu

dr. Lovro Šturm, 13.7.1995

Pravoznanstvo

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 13/1995Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄13

F„lle und L”sungen zum Verfassungrecht

dr. Janez Kranjc, 7.7.1994

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/1994Kot navaja urednik tega praktikuma Primeri in rešitve iz ustavnega prava v uvodu k prvi izdaji, je bila povod za pripravo te knjige reforma pravnega študija, ki je dala večji poudarek pisnemu izražanju pravnika. Med preverjanji znanja je postal pisni izpit redna oblika izpita. Poleg tega pa so bile ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1993⁄13

Dileme o zakonih - odpiramo razpravo

Avtor ni naveden, 17.6.1993

Pravoznanstvo

, Pravna praksa, 13/1993Nedvomno ima zakonodajalec široke pravice, vendar je vedno omejen z ustavo. Ustavnih norm ne more preseči, saj bi s tem zagrešil kršitev načela ustavnosti, pa tudi širših pojmovanj pravne države. Uredništvo se je odločilo, da sproži javno razpravo o nekaterih spornih vprašanjih, ki jih načenjajo zla...
Naslovnica
Pravna praksa, 1993⁄13

Latinski pravni reki

Janez Kranjc, 17.6.1993

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/1993PRAVNA DRŽAVA Deliberandum est diu, quod statuendum est semel - sec. Publil. Syrus, Sentent. D 10 (132). Dolgo je treba razmišljati o tistem, kar se enkrat normira. Zakonodajalec mora temeljito premisliti, predno sprejme zakon ali drug splošni pravni akt, ki naj uredi določeno vprašanje. Sploš...
Naslovnica
Pravna praksa, 1991⁄13

Argumentacija v pravu

dr. Marijan Pavčnik, 4.7.1991

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 13/1991Argumentum a contrario Argumentum a contrario (nasprotni razlog, sklepanje po nasprotnem razlogovanju) pomeni, da določena pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega (abstraktnega) dejanskega stanu. Če te izrecno navedene p...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 13

Leto objave

2015(4) 2014(4) 2013(1) 2012(1)
2009(2) 2008(1) 2006(1) 2005(1)
2003(1) 2000(2) 1995(2) 1994(1)
1993(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B CĆČD ĐE FG HI J K LM N OP QRSŠ T UVW XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov