O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Optimizem volje

dr. Andraž Teršek, 21.4.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 16-17/2017Noama Chomskega so ob enem od njegovih številnih javnih nastopov vprašali, kaj naj glede družbenega stanja in dogajanja storijo mladi danes. Odgovoril je približno takole: "Ko sem bil šestega avgusta 1945 star šestnajst let in sem izvedel za odvrženje dveh atomskih bomb, na Hirošimo in Nagasaki, so šli vrstniki in drugi ljudje po svojih opravkih, na športne aktivnosti ipd. Sam pa sem šel za nekaj ur v gozd razmišljat. Odločil sem se, da bom temu posvetil življenje." In temu je posvetil življenje: branju, študiju, mišljenju, raziskovanju, pisanju in predavanjem. Je eden največjih svetovnih mislecev, intelektualcev, izobražencev, predvsem pa neumoren analitik družbenega dogajanja in oster kritik politike vsakokratne strankarsko-menedžerske oblasti v ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Skušam razumeti

dr. Matjaž Ambrož, 21.4.2016

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 16-17/2016Ne bi mogel trditi, da sem na tekočem, kljub vsemu pa nekaj malega berem časopise in gledam televizijo. Pozoren sem postal na tole. Kadar se kaj zgodi (in skoraj vedno se kaj zgodi), se na televiziji in v časopisih oglasijo strokovnjaki, ki dogodek tolmačijo. Kadar ima dogodek tudi družbenokonfliktno razsežnost (in skoraj vedno jo ima), se pogosto priglasijo strokovnjaki iz vrst pravnikov. Opozarjajo na neke akte, določbe (nemalokrat "ustavnega ranga") in kar še imajo, včasih pa jih zanese tudi onkraj norme: prodreti želijo v srž problemov naše družbe kot take.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Negativna selekcija

Matej Tomažin, 21.4.2016

Pravoznanstvo

Matej Tomažin, Pravna praksa, 16-17/2016Aferam v slovenskem poslovnem okolju ni videti konca. Skorajda ne mine dan, ko v javnih občilih ne zasledimo take ali drugačne afere, vse pa imajo - začuda - eno skupno lastnost: v večini primerov se dogajajo v državnih podjetjih. Seveda to ni naključje, temveč rezultat negativne selekcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Medijske (i)zgube

Hinko Jenull, 21.4.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 16-17/2016Žalostno je v neskončni paradi afer, ki potekajo pod geslom: itak je vse narobe, koga bomo danes odstavljali, gledati vse te predsednike, ministre, sekretarje, direktorje, nadzornike, sindikaliste in druge predstavnike, recimo temu - uradnih struktur, kako nespretno zastopajo oblast, stroko, družbeno sfero, poklicno skupino, članstvo ... to, zaradi česar so klicani v medije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Izziv čiste teorije prava

dr. Marijan Pavčnik, 21.4.2016

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 16-17/2016Čista teorija prava je najbolj znana teorija, ki je zaznamovala splošno teorijo prava v 20. stoletju in je še danes predmet živahnih razpravljanj. Njen utemeljitelj je Hans Kelsen (1881?1973), ki poskuša odgovoriti "na vprašanje, kaj in kakšno je pravo, in ne na vprašanje, kakšno naj bi bilo oziroma kako naj bo oblikovano". Čista teorija prava je "pravna znanost in ne pravna politika".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Prišli trgovci z novci ...

dr. Jože Mencinger, 23.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 16-17/2015"Prišli trgovci z novci za šalo v Blatno vas zares, na trgu sredi blata pustili pisker zlata ..." Moj peti vnuk Lev Župančičeve pesmi še ne razume prav dobro. Podobno je z našo oblastjo. Pesem pa malo spominja na zdajšnjo razprodajo slovenskih podjetij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Enovit študij za kakovost prava

dr. Matija Damjan, 23.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Matija Damjan, Pravna praksa, 16-17/2015"Kakovosten študij prava zahteva enovit študijski program, ki omogoča postavitev trdnih temeljev in njihovo postopno nadgrajevanje. Zato je glavni cilj fakultete reforma obstoječega študijskega programa in prehod na enovit petletni magistrski študij prava," je na slovesnosti ob dnevu PF Univerze v Ljubljani poudaril njen dekan dr. Miha Juhart. Dogodek je bil 15. aprila, na dan, ko je imel pred 95 leti svoje znamenito predavanje Pravo in revolucija prvi fakultetni dekan profesor Leonid Pitamic. Letošnji osrednji govornik je bil predsednik Vlade RS, sicer dolgoletni profesor na PF, dr. Miro Cerar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Konec ameriškega miru

Jaka Kukavica, 23.4.2015

Pravoznanstvo

Jaka Kukavica, Pravna praksa, 16-17/2015Mednarodni forum na PF Univerze v Ljubljani že več let organizira predavanja virtuozov pravne znanosti in tudi letos je poskrbel za vrhunec akademskega leta - predavanje častnega doktorja Univerze v Ljubljani in profesorja na NYU School of Law Josepha H. H. Weilerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Samo pravne norme ne bodo dovolj

dr. Albin Igličar, 25.4.2013

Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 16-17/2013Nizek ugled poslancev in nizko zaupanje ljudi v zakonodajno telo poskušajo poslanci Državljanske liste dvigniti s spremembami nekaterih zakonov - od Zakona o poslancih (ZPos) do Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ). Toda pravne norme lahko posežejo le v površje poslanskega ravnanja, so lahko le minimum morale, v globino in osebna prepričanja poslancev pa lahko posežejo zgolj ponotranjene moralne norme. Zato se zdi utemeljena odločitev notranjepolitičnega odbora Državnega zbora iz drugega tedna letošnjega aprila, da pristopi k ponovnemu razmisleku o predlaganih zakonodajnih novelah na predvideni javni predstavitvi mnenj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pozitivni aktivizem

dr. Ciril Ribičič, 26.4.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 16-17/2012Ali je mogoče govoriti o pozitivnem aktivizmu ustavnih sodnikov? Tradicionalno se (negativni) sodni aktivizem obravnava kot pristop, ki je nasproten drugi skrajnosti, pretirani zadržanosti in samoomejevanju sodnikov. Pozitivni aktivizem pa je v podobnem razmerju do (negativnega) aktivizma, kot je pozitivna diskriminacija v razmerju do (negativne) diskriminacije. Če je za (negativni) aktivizem značilna samovoljna razlaga ustave, ki ni pravno utemeljena, temveč je politično motivirana, lahko štejemo za pozitivni aktivizem tako ustvarjalno in razvojno razlago ustave, ki je v korist varstva in razvoja človekovih pravic. Ustava bi brez take razlage slej ko prej postala mrtva črka na papirju prav na področju prava človekovih pravic, katerega razvoj ne sme stagnirati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Sprejem zakonov po razpustu Državnega zbora

Avtor ni naveden, 26.4.2012

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Ali je torej stil pomemben?

Avtor ni naveden, 22.4.2010

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16-17/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Res le "instrukcijska" in "nepomembna" določba?

dr. Andraž Teršek, 22.4.2010

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 16-17/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Zaščita patenta v ZDA

Gregor Maček, 22.4.2010

Pravoznanstvo

Gregor Maček, Pravna praksa, 16-17/2010Fizična oseba je za izum pridobila evropski patent, tj. uspešno vložila prijavo izuma pri Evropskem patentnem uradu. Od patenta ne pričakuje toliko tega, da ga drugi ne bi "kopirali", temveč predvsem to, da drugi ne bi mogli preprečiti, da sam nadaljuje s proizvodnjo in trženjem proizvoda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Predsodki iz pravne zgodovine (5)

dr. Katja Škrubej, 23.4.2009

Pravoznanstvo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 16-17/2009Današnji pravniki smo navajeni razmišljati o pravu predvsem kot o pojavu, ki velja teritorialno v okviru države. Pri tem si ozemlje skoraj samoumevno predstavljamo kot zaokrožen, razmeroma stabilen element, kjer se, če se, spreminja le državna oblast. V prejšnjem prispevku sem predstavila deželo (La...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Pogled na kosti (meso in kri)

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 23.4.2009

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 16-17/2009Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄16-17

Smrtna kazen z injekcijo ostaja

Kristina Božič, 24.4.2008

Pravoznanstvo

Kristina Božič, Kristina Božič, Pravna praksa, 16-17/2008Vrhovno sodišče ZDA je v zadevi Baze v. Rees1 postavilo pravne smernice, kako ubiti človeka na human in ustaven način. S sedmimi glasovi za in dvema proti, enim ločenim odklonilnim in petimi pritrdilnimi mnenji je razsodilo, da izvršitev smrtne kazni z injekcijo v treh korakih ni v nasprotju z 8. am...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄16-17

Pravna praznina

Nataša Skubic, 26.4.2007

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 16-17/2007Za opredelitev zapletenega vprašanja pravnih praznin zelo strnjeno povzemam prof. Pavčnika (Argumentacija v pravu, CZ, 2004), ki med drugim pravi, da so predmet pravne praznine tista družbena razmerja, ki niso zajeta s splošnimi in abstraktnimi pravnimi pravili, a so tako pomembna, da morajo biti pr...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

2017(1) 2016(4) 2015(3) 2013(1)
2012(2) 2010(3) 2009(2) 2008(1)
2007(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B CĆČD ĐEFGHI J K LM NOP QR S Š T UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov