O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 47
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 1161)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Razvoj slovenske pravne terminologije

dr. Mateja Jemec Tomazin, 14.6.2018

Pravoznanstvo

dr. Mateja Jemec-Tomazin, Pravna praksa, 23/2018Slovenska pravna terminologija je del jezika prava, hkrati pa pravni termini vse bolj prehajajo v splošni jezik preko medijev. S terminologijo označujemo tisti del jezika, ki poimenuje pojme in ustvarja razmerja med njimi, zato v novem Pravnem terminološkem slovarju predstavljamo "pojmovni svet slovenskega prava".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Koncentracija politične moči in boj proti korupciji v kitajski tradiciji

Staš Janežič, 7.6.2018

Pravoznanstvo, Človekove pravice

Staš Janežič, Pravna praksa, 22/2018Kitajski ljudski kongres je 11. marca 2018 podprl ustavne spremembe, s katerimi sta bili odpravljeni omejitvi števila mandatov za funkciji predsednika in podpredsednika države. S tem je bil položaj aktualnega predsednika Xija Jinpinga - ki hkrati opravlja tudi funkciji generalnega sekretarja Komunistične partije Kitajske in predsednika centralne vojaške komisije - izrazito okrepljen tako na institucionalni ravni kot tudi znotraj vladajoče stranke. Do tradicionalnega spajanja strankarskih in državnih struktur, ki ga z najnovejšimi spremembami na najvišji ravni simbolizira odprava omejitve dveh mandatov za predsednika države kot hkratnega vodje vladajoče stranke, pa je prišlo na še enem pomembnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Pomen literature v sodnih odločitvah

Jože Ruparčič, 19.4.2018

Pravoznanstvo

Jože Ruparčič, Pravna praksa, 15/2018Citiranja avtorjev, kot so Montesquieu, Balzac, Kafka ali Faulkner, je moč najti v odločitvah evropskih sodišč, tj. sodišča EU in ESČP, vendar je pri evropskih sodnikih najbolj priljubljen prav Shakespeare. Unikatnost, edinstvenost in lepota jezika, ki so značilne za njegovo pisanje, so pripeljale do njegove priljubljenosti v sodnih odločbah. Shakespearjev pravni jezik je zapisan v knjigi Shakespeare's Legal Language (avtorja B. J. Sokol in Mary Sokol).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 29.3.2018

Ostalo, Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 12-13/2018Veliko prelomnih dogodkov, ki so se zgodili v Angliji v 16. stoletju, je mogoče povezati z "ločitvijo" angleškega kralja Henrika VIII. Tudorja (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) od Katarine Aragonske (1485-1536, vladala od 1509 do 1533). Ena najbolj kontroverznih in tudi najgrših "ločitev" v zgodovini je imela posledice v hitri ločitvi Anglije od Rima, angleški reformaciji in nastanku protestantske anglikanske cerkve. Težko je verjeti, da je bil glavni vzrok za papeško izobčenje angleškega kralja in krvavi boj med katoliki in protestanti na Otoku kraljeva neizmerna strast do Anne Boleyn. Čeprav je ta kasneje izgubila glavo, Anglija zaradi nje nikoli več ni bila enaka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Časovnost razlage zakona

Patricij Maček, 15.3.2018

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2018O časovnih vidikih razlage zakona so razpravljali udeleženci znanstvene konference Časovnost razlage zakona, ki so jo organizirali Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), PF Univerze v Ljubljani in Društvo za pravno in socialno filozofijo. Po pozdravnem nagovoru profesorja na FE Univerze v Ljubljani, akademika in predsednika SAZU dr. Tadeja Bajda je na konferenci, ki je potekala 9. januarja 2018 na SAZU, kot prvi izmed referentov spregovoril upokojeni profesor na PF Univerze v Ljubljani, akademik in ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik, čigar prispevek smo že lahko prebrali v prvi letošnji številki Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kako ideološka so naša sodišča?

dr. Matej Avbelj, 8.3.2018

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2018Naslovno vprašanje v Sloveniji nima domovinske pravice. Razloga sta dva. Sodišča so menda nevtralna. Ideologija pa je nekaj izključno negativnega, zelo političnega in se razteza na osi med partizani in domobranci. Tako razmišljajo tisti, ki gojijo objektivizirani pogled na pravo in pravnike. Ter oni, ki so spregledali izvirni pomen ideologije kot celostnega svetovnega nazora posameznika (torej tudi pravnika in sodnika), skozi katerega ta razume in soustvarja našo skupno družbeno realnost. Ko zavrnemo nerealno objektivizirano pojmovanje prava in sprejmemo bolj pravilno in celostno razumevanje ideologije, se pred nami odpre izvirno znanstveno področje, ki lahko s pomočjo raziskav pomembno prispeva tudi k boljšemu razumevanju in delovanju sodstva na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Svoboda meglenega možica

Tomaž Pavčnik, 15.2.2018

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 6/2018Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Nezaslišana lahkotnost zanikanja temeljnih postulatov mednarodnega prava

dr. Vasilka Sancin, 15.2.2018

Pravoznanstvo

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6/2018Skoraj neverjetno, zagotovo pa najmanj neokusno in zaradi absurdnosti situacije tudi zaskrbljujoče je, da si evropska demokratično urejena pravna država, članica na mednarodnem pravu utemeljene Evropske unije (EU) in drugih prav tako mednarodnopravno urejenih mednarodnih povezav in organizacij, ki si istočasno prizadeva za vključitve v nove mednarodnopravne režime in povezave, dovoli tako eklatantno protipravna ravnanja, kot jih lahko opazujemo na hrvaški strani vse od razglasitve dokončne in pravno zavezujoče razsodbe arbitražnega tribunala v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Poravnava Franca Jožefa z Madžari in nastanek Avstro-Ogrske

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.2.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5/2018Leto 2017 je poleg dvestoletnice zemljiškega katastra in tristoletnice rojstva Marije Terezije zaznamovala še ena habsburška obletnica, in sicer je februarja minilo sto petdeset let od nastanka dualistične monarhije Avstro-Ogrske. Nastala je pod cesarjem Francem Jožefom I. Habsburško-Lotarinškim (1830-1916, vladal od 1848 do 1916) in je obstajala vse do konca prve svetovne vojne. Državno tvorbo sta sestavljali dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem. Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Zaradi mejne reke Leithe sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi ogrski kralj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Quis custodiet ipsos custodes?

Ana Hederih, 25.1.2018

Pravoznanstvo

Ana Hederih, Pravna praksa, 3-4/2018Varstvo invalidov na delovnem mestu je pravna vrednota, vsebovana v mnogih aktih našega pravnega reda. Tako že sama Ustava invalidom v skladu z zakonom zagotavlja varstvo in usposabljanje za delo, nadalje pa tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora delodajalec zagotavljati varstvo invalidov pri zaposlovanju, usposabljanju ali preusposabljanju v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov in predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Med drugim to pomeni obstoj posebnih pravil, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu, v skladu s 116. členom ZDR-1 ter Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).,
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Bolje pozno kot nikoli

dr. Ciril Ribičič, 25.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 3-4/2018Kot ustavni sodnik sem se soočal tako s pomisleki proti širokemu varstvu svobode izražanja kot s predsodki do odvetnikov. Če je glede prvega za pozitivni premik zaslužno predvsem ESČP (zadeva Mladina proti Sloveniji), je glede drugega pomembna nedavna sodba istega sodišča v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Slednja bi imela še veliko večji pomen, če ne bi nanjo čakali celo desetletje. Na srečo je medtem za preobrat v razumevanju položaja odvetnikov poskrbelo slovensko Ustavno sodišče, ko je za vedno prepovedalo neustavno prakso pri izvajanju preiskav odvetniških pisarn. V čem je bistvo preobrata? V tem, da so ustavni sodniki začeli posebni položaj odvetnika ocenjevati predvsem z vidika interesov njegovih klientov, in ne več z vidika njegovega osebnega privilegija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Ustavna obtožba predsednika Vlade

dr. Andraž Teršek, 18.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 2/2018Z ustavnopravnega vidika sem prepričan, da predsednik Vlade dr. Miro Cerar s tem, ko je v zadevi Ahmada Shamieha storil, kar je po poročanju medijev in svojih izjavah storil, ni zagrešil ničesar, kar bi ustavnopravno - stvarno - utemeljevalo ukrep ustavne obtožbe zoper premierja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

O razblinjenih sanjah glede razpravne etike

dr. Matija Žgur, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 1/2018S tem zapisom se odzivam na izjavo (javno obsodbo) treh profesorjev prava, objavljeno v Pravni praksi dne 21. decembra 2017. V njej avtorji ostro obsodijo domnevno zlonamerno ravnanje neimenovanega pravosodnega policista zoper sodnika Vrhovnega sodišča, gospoda Jana Zobca, ki naj bi bilo pred časom izvršeno v prostorih sodne palače na Tavčarjevi ulici 9 v Ljubljani. Avtorji izjave trdijo, da je bilo policistovo ravnanje skoraj gotovo posledica javnega delovanja sodnika Zobca, da je šlo torej za neke vrste povračilni ukrep zoper sodnika, ker ta pogosto javno kritizira sodstvo (in druge državne sisteme). Končno avtorji javnosti sugerirajo, kakšne bi morale biti posledice tega incidenta: najprej zahtevajo opravičilo pravosodnega policista, njegovega nadrejenega in predsednika (Vrhovnega) sodišča sodniku Zobcu; ter nadalje, "[č]e pa bi se namera celo ugotovilo, da je imel policist navodilo, da tako ravna, in da za takim navodilom stoji vodstvo sodišča", zahtevajo, da sodniki Vrhovnega sodišča "poskrbijo" za zamenjavo predsednika tega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Novi izzivi za demokracijo

dr. Matija Žgur, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 1/2018Na Pravni fakulteti v Ljubljani je med 28. novembrom in 4. decembrom potekala zimska šola "Novi izzivi za demokracijo", ki se je v ponedeljek, 4. decembra, zaključila s konferenco "Legitimnost globalnih institucij in mednarodno predstavništvo". Dogodka, ki ju je organizirala ljubljanska Pravna fakulteta v sodelovanju z Društvom za pravno in socialno filozofijo, revijo za ustavno teorijo in filozofijo prava Revus ter študentsko revijo Pamfil, sta bila namenjena poglobljenemu kritičnemu premisleku o teoretskih in praktičnih problemih demokratične legitimnosti transnacionalnih institucij in globalnega prava v dobi, ko ti eksponentno pridobivajo vpliv v odnosu do tradicionalnega državnega in mednarodnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Med Scilo stalnosti in Karibdo spremenljivosti

dr. Marijan Pavčnik, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 1/2018Besedilo je povzetek uvodnega referata, ki ga je avtor imel na znanstveni konferenci Časovnost razlage zakona. Posvet je bil 9. januarja 2018 na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Referenti so bili prof. dr. Matjaž Ambrož; doc. dr. Rok Čeferin, odvetnik; prof. dr. Pavčnik, vrhovni sodnik; doc. dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča RS; doc. dr. Tilen Štajnpihler in zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukić, nekdanja ustavna sodnica. Referati s posveta bodo izšli v posebni publikaciji SAZU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Izhodišča za novo institucionalizacijo pravnega študija

dr. Andraž Teršek, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 1/2018Pred leti se je na Univerzi na Primorskem (UP) začela razprava o institucionalizaciji pravnega študija na tej univerzi. Sprva je šlo za splošni akademski premislek, katere pravne vsebine vključiti v obstoječe študijske programe članic UP. Ustanovljena je bila katedra za pravo, ki naj bi delovala v okviru rektorata, vendar ni primerno zaživela. Epilog razprav na temo študija prava na UP je pomenil pisni predlog za dvostopenjski študijski program pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Mit in resnica o katalonskem vprašanju

Patricij Maček, 21.12.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017O mednarodnopravnih in ustavnopravnih vidikih katalonskega osamosvojitvenega procesa so se pogovarjali udeleženci okrogle mize z naslovom Mit in resnica o katalonskem vprašanju, ki je potekala 4. decembra 2017 na PF Univerze v Ljubljani. Okroglo mizo sta organizirala Študentska organizacija PF Univerze v Ljubljani in društvo PANDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pragmatična sankcija

mag. Urška Klakočar Zupančič, 21.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 49-50/2017Marija Terezija Valburga Amalija Kristina Habsburška (1717-1780) se je na prestol povzpela na podlagi cesarskega dekreta, imenovanega pragmatična sankcija. Postala in ostala je prva in edina habsburška vladarica, ki je v habsburških dednih deželah zapustila dediščino, vredno Monarha z veliko začetnico. 17. maja letos je minilo 300 let od rojstva velike Habsburžanke, ki je bila tudi začetnica nove habsburško-lotarinške dinastije. Ustanovila je novo obliko države in razvila nov slog vladanja ter nov odnos med vladarjem in ljudstvom. Ljudje so jo imeli radi, ker jim je bila blizu. Kot očarljiva vladarica je z veliko tenkočutnostjo uveljavila reforme, ki so ustvarile temelj moderne avstrijske države. Kljub temu da je spoštovala določene protokole in tradicije, je povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

"Ahmadov problem" je bistveno drugačen od Arnoldovega

mag. Matevž Krivic, 14.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 48/2017V zadnji številki PP sta se uvodnik in prvi članek, oba zelo zanimiva, ukvarjala z vprašanji, ki naj bi izhajala iz "zgodbe brivca Ahmada", pa v resnici iz nje ne izhajajo - uvodnik Roka Svetliča pa z istimi ali podobnimi vprašanji tudi ob dogajanju okrog financiranja zasebnih šol (tam vsaj delno bolj upravičeno). Ker sem do slednjih, pa tudi do Svetličevih svojstvenih pogledov na "Ahmadovo zgodbo" že zavzel svoje stališče v dveh prispevkih za Sobotno prilogo Dela, se v spodnjem članku odzivam predvsem na nadvse zanimivo Kranjčevo primerjavo sodobne begunske zgodbe s staro zgodbo mlinarja Arnolda iz časa Friderika Velikega, z nekaj pripombami na koncu pa tudi na Svetličev uvodnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Pravo in jezik

Patricij Maček, 14.12.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2017"Nedvomno je izjemnega pomena, da Slovenci ohranimo svoj pravni jezik in svojo pravno terminologijo, in tega ne bomo storili na ta način, če bomo akademiki prisiljeni večino svojih del objavljati v angleščini, zato da bomo dosegli tiste točke, ki so potrebne za naše akademsko in raziskovalno napredovanje." S temi besedami je profesor in dekan na PF Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart med drugim poudaril pomen slovenskega pravnega jezika v uvodnem nagovoru na mednarodni konferenci Pravo in jezik, ki je potekala 23. novembra na PF Univerze v Ljubljani in ki jo je slednja organizirala skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Kako ubraniti pravo pred njim samim?

dr. Rok Svetlič, 7.12.2017

Pravoznanstvo

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 47/2017Anglosaška pravna kultura temelji na spoznanju, da konkreten pravni primer ni le aplikacija norme na naključen dejanski stan. Je točka, iz katere lahko razberemo, kaj pravo kot tako pravzaprav je. To potrjujeta izjemno zanimiva nedavna dogodka. Prvi zadeva deportacijo sirskega begunca, za katero je stala odločba, preskušena na vrsti sodnih inštanc. Drugi pa odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. Obema je skupno, da sta porodila revolt (dela) javnosti oziroma političnega spektra, kar je pripeljalo do izjemnega napora, da bi ju obšli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Princeps legibus solutus

dr. Janez Kranjc, 7.12.2017

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2017Ulpijanove besede (D. 1, 3, 31), da za cesarja zakoni ne veljajo, so se sprva nanašale le na Avgustovo ženitno zakonodajo. Ker pa je v naravi oblasti, da želi biti absolutna in trajna, so si kasnejši vladarji prizadevali, da bi pravilo veljalo na splošno in za vse zakone. Sprva to ni bilo samoumevno. Ker vsaka izjema slabi načelo enakosti in s tem moč prava, se je zdelo še cesarjema Severu in Antoninu potrebno poudariti, da kljub temu, da zanju zakoni formalno ne veljajo, živita v skladu z njimi (Inst. 2, 17, 8).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Kdo so ex officio najvplivnejši slovenski pravniki

dr. Marko Pavliha, 23.11.2017

Ostalo, Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 45-46/2017Čas vse hitreje beži, saj se mi zdi, da je bilo komajda predlansko leto - dejansko pa se jih je obrnilo trinajst - ko sem v pričujoči reviji idealistično pisal o pravniških vplivnežih, misleč da je vpliv pravnika mogoče izenačiti z njegovim prepričljivim ugledom, odvisnim od obvladovanja pravniške veščine - znanja in čustvene inteligence - ki se kaže v karizmi, dobroti in prepričevalnih pozitivnih osebnostnih lastnosti. Beseda vplív tudi danes v knjižni slovenščini pomeni takšno sposobnost oziroma delovanje nekoga na drugo osebo, da se to kaže in izraža v njenem delu, ravnanju in mišljenju; vplivneži še kar naprej pozitivno ali negativno vplivajo na vplivance, lahko pa gre za delovanje na kaj tako, da poteka drugače, kakor bi sicer, za spreminjanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Uresničevanje priporočil Varuha človekovih pravic

Patricij Maček, 16.11.2017

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2017V prejšnji izdaji Pravne prakse smo v tej rubriki lahko prebrali, da si Ministrstvo za pravosodje prizadeva za uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in da si s tem želi seznaniti tudi zainteresirano javnost. Enak interes ministrstvo zasleduje tudi pri odzivih na letna poročila Varuha človekovih pravic (Varuh), zato je oblikovalo spletno stran, namenjeno odzivnim poročilom Vlade na Varuhova letna poročila in drugim pojasnilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

MOP javnosti onemogočilo kakovostno sodelovanje pri pripravi Zakona o varstvu okolja

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Pravoznanstvo, Varstvo okolja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel več dopisov posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, naslovljenih tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v katerih so MOP pozivali k podaljšanju javne obravnave osnutka novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 47 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(36) 48(19) 47(22) 46(11)
45(20) 45-46(4) 44(23) 44-45(1)
43(19) 43-44(2) 42(9) 42-43(9)
41(4) 41-42(9) 40(1) 40-41(10)
39(12) 39-40(15) 38(17) 38-39(3)
37(15) 37-38(2) 36(20) 36-37(8)
35(22) 35-36(2) 34(18) 33(15)
33-34(1) 32(4) 32-33(2) 31(3)
31-32(21) 30(3) 30-31(6) 29(6)
29-30(16) 28(15) 28-29(4) 27(22)
27-28(2) 26(27) 26-27(1) 25(10)
25-26(2) 24(17) 24-25(20) 23(18)
Več...

Leto objave

2019(12) 2018(29) 2017(62) 2016(78)
2015(79) 2014(88) 2013(106) 2012(71)
2011(50) 2010(54) 2009(44) 2008(58)
2007(60) 2006(34) 2005(33) 2004(34)
2003(34) 2002(35) 2001(26) 2000(26)
1999(13) 1998(9) 1997(23) 1996(11)
1995(19) 1994(14) 1993(20) 1992(11)
1991(28)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov