O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 47
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 1161)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vladavina prava ni bipolarno beleženje zmag in porazov

dr. Andraž Teršek, 5.10.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2017Postalo je običajno, da se v medijih poudarjeno in izpostavljeno objavljajo izjave o ocenjevanju kakovosti dela tožilstva in sodišč v kazenskih postopkih s preštevanjem števila vloženih obtožnic, pravnomočnih obtožnic in - predvsem - obsodilnih sodb. Torej z golo statistiko odstotka sodnih zadev, ki se končajo z obsodilno sodbo. Pričakovano zato na enak način svoje prepričanje o kakovosti delovanja kazenskega sodstva oblikuje tudi kvalificirani del splošne javnosti: sodnice in sodniki sodijo "dobro", če izrekajo obsodilne sodbe; višja sodišča in vrhovno sodišče upravičijo proračunska sredstva za svoj obstoj in delovanje, če potrjujejo prvostopenjske obsodilne sodbe; ustavno sodišče ne hromi delovanja sodne veje oblasti in organov pregona kaznivih dejanj, če v sodnih postopkih in sodbah ne prepozna kršitve procesnih ali ustavnih pravic; tožilke in tožilci pa so zgledni predstavniki svojega poklica, če pogosto vlagajo obtožnice, terjajo visoke kazni za obtožence in uspejo zagotoviti izrek obsodilne sodbe. Ne nazadnje pa odvetniki in odvetnice svojega družbenega poslanstva ne opravljajo barabinsko - le v primeru - če sodišča in tožilstva ne ovirajo pri hitrem poteku glavnih obravnav, izvajanju obremenilnih dokazov in izrekanju obsodilnih sodb. Takšna je medijska in splošna percepcija tega, za kaj res gre in za kaj naj sploh gre v kazenskem pravu in sodstvu. To ni samo zelo zaskrbljujoče. To v popolnosti in totalnosti onemogoča ohranjanje in razvoj minimalnih standardov vladavine prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

O predsedniku republike skozi samoodmev: institucionalizacija odgovornosti namesto promocijske slamnatosti

dr. Andraž Teršek, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 36-37/2017V filozofskem in normativnem temelju naj bi šlo pri demokraciji kot konceptu (vsebini) in mehanizmu (formi) za način/tehniko izbire tistih ali tistega, ki prevzamejo ali prevzame ODGOVORNOST. To stori(jo) s prevzemom oblasti/položaja/funkcije. Odnos med tistim ali tistimi, ki prevzame(jo) oblast/položaj/funkcijo, in vsemi drugimi - volivci, državljani, prebivalci, ljudmi - pa nikakor ni, ne more in ne sme biti zadeva ZAUPANJA, ampak NADZORA. Volitve niso tehnika izražanja in vzpostavljanja zaupanja, ampak tehnika odločanja o tem, kdo bo deležen privilegija prevzema odgovornosti - ki je in mora biti breme - s tem pa postavljen pod nadzor: na eni strani volivcev/državljanov/ljudi, na drugi strani pa drugih institucij, organov ali nosilcev funkcij. Če je institucionalno, sistemsko in normativno zagotovljena možnost, da je nadzor tudi učinkovit, potem se lahko uresničuje demokracija kot tehnika delovanja družbe. To je predpogoj za označevanje, opredeljevanje in uresničevanje zamišljene, želene in predvidene demokracije še z vsebinskimi merili in kriteriji. Potem je mogoče filozofirati o legitimnosti in prevpraševati njeno prakticiranje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Sodniki porotniki na tnalu

dr. Marko Novak, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 36-37/2017Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama evropskega celinskega prava ali rimsko-germanske pravne družine in anglo-ameriškega prava (ang. common law), ločuje med (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor iz assidere - sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V strokovni literaturi imenujejo prvi model udeležbe laikov pri sojenju tradicionalna porota, drugega pa nemško-francoski model t. i. mešanega sodišča. So pa v Evropi tudi sistemi, ki udeležbe laične javnosti pri sojenju sploh ne poznajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kompromisi s starim ob prodiranju novega (II)

mag. Matevž Krivic, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2017V prvem delu članka pod tem naslovom (v prejšnji številki) sem napovedal, da v drugem delu članka sledi obravnava nekega "neprijetnega" vprašanja, ki bi ga ustavni sodniki mogli in morali obravnavati že ob tisti marca obravnavani ustavni pritožbi, pa so se z neko čudno "inovacijo" ustavnosodne prakse takrat temu izognili. Gre za vprašanje zame nedopustnega obravnavanja dosedanjih revizij, vloženih po ZUS (in do novele ZPP-E tudi po ZDSS), po bistveno drugačnih kriterijih za revizije po ZPP. Oba zakona (ZUS in ZDSS) sta, seveda pod določenimi pogoji, revizije povsem jasno in nedvoumno urejala kot že po zakonu dovoljene, ne šele od vrhovnega sodišča dopuščene. Čeprav je pomembna razlika med obema vrstama revizije očitna, si je vrhovno sodišče, da si je delo olajšalo, skoraj deset let dovoljevalo to očitno razliko ignorirati - ustavni sodniki pa se doslej s tem problemom, odkar nanj opozarjam, tudi še niso spoprijeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Pretiravanje s pravičnostjo

mag. Sandi Kodrič, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 36-37/2017Vedno kadar slišim utemeljevanje, da je treba bremena pravičneje razporediti, se najprej spomnim na skrajni primer pravičniškega zakonodajnega kompliciranja iz preteklosti. Akter je bilo finančno ministrstvo pod vodstvom profesorja Mramorja, predmet pa obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov. Dogajalo se je pred malo več kot desetletjem. Da ne bi bralcev utrujal z bizarnimi podrobnostmi, naj navedem samo to, da so si zamislili kompleksen, nepregleden in nepredvidljiv sistem, varčevalec pa ni mogel izračunati, koliko davka bo plačal. Upravljavci skladov so morali zaradi tega naročiti po meri narejeno programsko opremo, saj takega sistema obdavčitve ni bilo niti prej niti kasneje nikjer na svetu. Zapletena obdavčitev je veljala le nekaj let, potem pa jo je naslednja vlada s spremembo dohodninskega zakona odvrgla na smetišče zgodovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Saepe prava magis, quam bona consilia prospere eveniunt

Janez Kranjc, 14.9.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 34/2017Avtor pričujočega reka, ki bi se slovensko glasil "Slabi nasveti so pogosto uspešnejši kot dobri", je verjetno rimski politik in zgodovinar Salustij. Pismo Cezarju (I, 1, 2), od koder je rek vzet, so do nedavnega pripisovali njemu. V zadnjem času je proti temu vse več pomislekov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Vloga prava pri (nujni) sistemski rekonstrukciji aktualnega kapitalizma

dr. Mato Gostiša, 14.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Mato Gostiša, Pravna praksa, 34/2017Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak "krize kapitalizma kot sistema", ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih "politik" znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj "sledilec" aktualne ekonomske teorije na tem področju? Prepričan sem v prvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Ali univerzalna strokovna razprava o teh sedmih vprašanjih pravne države res ni potrebna?

dr. Andraž Teršek, 14.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 34/2017Ljudje, ki opravljajo za delovanje političnega sistema in pravne države najpomembnejša dela oziroma so dejavni v zanju najpomembnejših delovnih okoljih (mislim predvsem na ministrice in ministre, državne sekretarje in sekretarke, svetovalce in svetovalke, pa na vse upravne delavce, ne le tiste na direktoratih in centrih za socialno delo), prepogosto kažejo ali z odločanjem odražajo neprimeren, tudi zelo napačen odnos do ustavnosti, prava, pravne teorije in človekovih pravic. Prevladujoče imajo tudi izrazito negativen odnos do - stvarno utemeljene in argumentirane - strokovne kritike, polemičnih strokovnih utemeljitev in tistih pogledov na različna vprašanja pravne vede in pravnega odločanja, ki ne sovpadajo z rezultati njihovega dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Pravica do znižanega plačila vrtca za otroka romunske državljanke

Avtor ni naveden, 31.8.2017

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je zatrjevala, da ji center za socialno delo (CSD) zavrača vloge za uveljavitev pravice do znižanega plačila vrtca zgolj zato, ker je romunska državljanka in ker nima v Sloveniji prijavljenega niti začasnega niti stalnega prebivališča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Po Desetih najvplivnejših pravnikih 2016 (2. del)

dr. Andraž Teršek, 24.8.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 30-31/2017Dr. Andraž Teršek na povabilo uredništva post festum odgovarja še na drugi sklop vprašanj, ki so mu jih postavili sledilci med potekom glasovanja za Deset najvplivnejših pravnikov leta 2016. Prvi sklop odgovorov dr. Terška na vprašanja najdete v prejšnji številki PP. • Kaj naj storimo (več kot 400.000) etažni lastniki,
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Odgovor vlade glede nenotifikacije določb o obveznih revizijah

Avtor ni naveden, 20.7.2017

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2017Vlada je na 143. redni seji sprejela odgovor Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze v pravni red Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Po Desetih najvplivnejših pravnikih 2016 (1. del)

dr. Andraž Teršek, 20.7.2017

Ostalo, Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28-29/2017Dr. Andraž Teršek na povabilo uredništva post festum odgovarja na postavljena mu vprašanja med potekom glasovanja za Deset najvplivnejših pravnikov leta 2016. Ali bi se strinjali, da v tem času izjemne dinamike nastajanja in spreminjanja pravnih predpisov eno temeljnih prav
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Beneška komisija včeraj, danes in jutri

dr. Ciril Ribičič, 6.7.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2017Najnovejše izkušnje kažejo na nevarnost, da bi se Beneška komisija vrnila v čase pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena zato, da bi pomagala tranzicijskim državam na podlagi demokratičnih izročil in izkušenj iz držav Zahodne Evrope. Odkar sem njen član, je Beneška komisija spreminjala svoj značaj tako, da so se v njej soočale izkušnje vseh držav (tudi zunajevropskih), ne glede na to, na kateri strani neba od Benetk se nahajajo. Na 111. junijski seji Beneške komisije je ta obravnavala 11 zadev, tri iz Gruzije, dve iz Moldavije, dve iz Ukrajine in po eno iz Kazahstana, Armenije, Bolgarije in Madžarske. Teme so se dotikale volitev, delitve oblasti, ustavnih sprememb, volilnega sistema in sponzoriranja nevladnih organizacij iz tujine. Pri tem ni šlo za večja nesoglasja med člani komisije, saj ima komisija glede večine odprtih vprašanj že izdelana ustaljena stališča, ki jih po potrebi prilagaja posebnostim novih primerov na predlog delovnih skupin, ki obiščejo prizadete države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Vladavina prava ali algoritmov?

dr. Aleš Završnik, 22.6.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 24-25/2017Evidentiranje prebivalstva ima dolgo zgodovino. Najpogosteje je služilo namenu pobiranja davkov in vojaške obveznosti in že Cicero je menil, da je treba populacijo popisati. Rojstvo moderne države je povezano s pospeškom tega evidentiranja, ki je služilo kontroli mobilnosti ljudi in številnim ciljem socialne države, od zdravstva do izobraževanja. Pospeški pri popisovanju različnih značilnosti prebivalstva so privedli na primer do tega, da informacijski sistem centrov za socialno delo ISCSD2 povezuje 37 podatkovnih virov in 22 institucij. Globalno gledano je količina podatkov narasla do reda Avogadrovega števila (približno 6 × 1023), na dan ustvarimo kar 2,518 (trilijona) podatkov, 90 odstotkov podatkov naj bi ustvarili v zadnjih dveh letih. Pravno-politično vprašanje je, kako razvoj tehnologij zbiranja in obdelovanja podatkov spreminja pravni ustroj demokratičnih družb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Zrcalo izmišljene zgodbe

Tomaž Pavčnik, 8.6.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 22/2017Naj zasnujem izmišljeno zgodbo s priloženim vprašanjem, na katerega si lahko vsak odgovori po svoje. Najprej k vprašanju: kako bi se na zgodbo, če bi bila resnična, odzivali posamezni sodniki in kako sodstvo kot sistem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Katja Piršič, 8.6.2017

Pravoznanstvo, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Katja Piršič, Pravna praksa, 22/2017Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba zaščito elementarnih dobrin družbe s prenosom težišča kaznovanja in prevencije zagotoviti v sklopu izravnalne funkcije odškodninsko-pravnega področja. V osrčju slednjega dandanes sicer še vedno prevladujeta oškodovanec in njegov pravni položaj, kar pa bi bilo treba spremeniti s postopnim uvajanjem kaznovalnih odškodnin, ki se kot zelo priročne izkažejo v primerih "stavke" kriminalitetno-penalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Besede

Hinko Jenull, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 20-21/2017Sodobna družba je, veliko bolj kot daljnega leta 1964, ko je bila ta misel zapisana, zdrknila v jezik brez teže in pomena. Današnja "bit in čas" izražajo prazne lupine besed, ločene od vsebine, oropane ugleda, vprežene v službo laži in žalitev. Pa ni bilo vedno tako. V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Naj to razumemo dobesedno ali v prenesenem smislu, bistvo ostane enako. Ker prenašajo spoznanja, misli in občutke, je besede treba izbirati previdno in uporabljati spoštljivo, povsod in vedno, v zasebnem in poklicnem svetu, v javnem prostoru pa še posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Pravniški državni izpit - ali je trenutni sistem res učinkovit in pravičen?

Ana Hederih, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Ana Hederih, Pravna praksa, 20-21/2017Pravniški državni izpit (v nadaljevanju: izpit) je preizkušnja, primerljiva z iniciacijskim obredom, ki se je bojijo študenti prava in jo morajo prestati vsi pravniki z ambicijami po karieri v pravosodju, po svoji zahtevnosti pa je poznana celo večini laikov. Pa je vse to dejansko upravičeno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Sodnik mora odločati samostojno

dr. Matija Damjan, 25.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Matija Damjan, Pravna praksa, 20-21/2017"Če izhajamo iz bistvene značilnosti sodnikovega odločanja, ki je v njegovi neodvisnosti - tako interni kot tudi eksterni -, in je odločitev sprejeta v skladu s sodnikovim razumevanjem normativnega okvira, ki ga pri tem uporabi, menim, da ni mogoče, niti sprejemljivo, pričakovati ali celo zahtevati od sodnika opravičilo zaradi take odločitve, ne glede na to, kakšno usodo doživi taka odločitev v nadaljnjem sodnem postopku," je kot slavnostni govornik na proslavi ob dnevu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani 14. aprila 2017 poudaril novi predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič in pojasnil, da bi se na ta način sicer spodjedala sodniku dana pravica in dolžnost, da odloča "samostojno, brez vsakršnih napotil, po najboljši vednosti in znanju ter po svoji vesti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Omnia prius experiri quam armis sapientem decet

Janez Kranjc, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2017Misel, ki bi se slovensko glasila Za modrega se spodobi, da poskusi vse, preden uporabi orožje, je vzeta iz Terencijeve komedije Skopljenec (Eun. 789).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Neučinkovito informiranje o spremembi predpisov predstavlja kršitev načela dobrega upravljanja

Avtor ni naveden, 18.5.2017

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2017Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je leta 2008 pridobil potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine za izvajalce ukrepov (izkaznica) z zaznamkom "velja trajno", nato pa se je zakonodaja leta 2012 spremenila in veljavnost izkaznice časovno omejila na obdobje pet let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Talent

dr. Ciril Ribičič, 18.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 19/2017Letošnjo pomlad sem bil priča več dogodkom, ki jih povezuje naslov današnje kolumne. Kot predstavnik raziskovalne skupine Inštituta za ustavno pravo ŽupanJA sem bil na srečanju vseh županj slovenskih občin, ki so v občini Grad razpravljale o aktualnih problemih z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom. Občudoval sem nasmejane obraze, prijetno vzdušje, argumentirane in strpne razprave, izražanje skrbi za razvoj lastne občine, skratka vse tisto, kar ne doživimo, ko spremljamo prenose na parlamentarnem programu. Da žensko izvolijo za županjo, mora biti bistveno učinkovitejša v volilni kampanji od svojih moških protikandidatov, ker se mora spopadati tudi s predsodki do vloge žensk v politiki. Stanje v slovenskih občinah bi se brez dvoma popravilo, če bi bilo na naslednjih volitvah izvoljenih petkrat ali šestkrat toliko županj, kot jih imamo danes (trenutno imamo 16 županj in 196 županov), pa bi bila prepričljiva moška večina še vedno zagotovljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Pravno mišljenje kot prva žrtev neke dobe

dr. Rok Svetlič, 11.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 18/2017Naslednje vrstice bomo posvetili pojavu, ki na zahrbten način ogroža zahodno pravno in demokratično kulturo. Ne nastopa, denimo, v obliki definiranega (političnega) programa, ki bi nasprotoval temeljnim vrednotam neke družbe. Prisoten je kot na videz nevtralen medij, ki zajema sleherni družbeni odnos, zato ni lahko prepoznati njegove škodljivosti. Gre za formalistično, mehanicistično mišljenje, ki je popolnoma slepo za vsebinsko raven družbenih problemov. Izčrpava se v brezmejnem drobljenju, napotuje na neštete kategorizacije - denimo na obrazcih, v poročilih, odločbah -, ki uporabnike silijo v nesmiselno členjenje materije. Kljub navidezni natančnosti je to povsem nenatančno mišljenje, ki ni zmožno zajeti ključnih pojmov zahodne civilizacije: od človekovih pravic, dostojanstva, prek univerze in znanosti, do konkretnih medsebojnih razmerij med pravnimi subjekti. Evropo - ki stoji in pade na tradiciji humanizma - ta pojav ogroža bolj kot porast političnih populizmov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Pri večini predpisov kršen rok za javno obravnavo

Toni Tovornik, 11.5.2017

Pravoznanstvo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 18/2017Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je pred sedmimi leti vklopil števec kršitev 30-dnevnega posvetovanja z javnostjo pri pripravi predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Spoštovanje mednarodnega prava ni prosta izbira države

dr. Ana Polak Petrič, 11.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Ana Polak-Petrič, Pravna praksa, 18/2017Sodobna mednarodna skupnost in odnosi med državami v njej temeljijo na pravnem redu, na vzajemnih pravicah in obveznostih, ki so namenjene zagotavljanju stabilnih, varnih in predvidljivih mednarodnih odnosov ter mirnemu sobivanju. Spoštovanje mednarodnopravnih obveznosti, ki jih države sicer skladno s svojo suverenostjo sprejemajo prostovoljno, je zato nujni pogoj za delovanje takšne mednarodne ureditve in vladavino prava v mednarodnih razmerjih. Načelo pacta sunt servanda je eno temeljnih načel mednarodnega prava, ki ne more biti predmet arbitrarne in proste presoje aktualnih in posameznih političnih elit ali oblastnikov. Teze o spoštovanju mednarodnega prava le takrat, ko to koristi "interesom države in njenim državljanom", so na dolgi rok škodljive in nevarne, tako za posamezno državo kot tudi za celotno mednarodno skupnost.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 47 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(36) 48(19) 47(22) 46(11)
45(20) 45-46(4) 44(23) 44-45(1)
43(19) 43-44(2) 42(9) 42-43(9)
41(4) 41-42(9) 40(1) 40-41(10)
39(12) 39-40(15) 38(17) 38-39(3)
37(15) 37-38(2) 36(20) 36-37(8)
35(22) 35-36(2) 34(18) 33(15)
33-34(1) 32(4) 32-33(2) 31(3)
31-32(21) 30(3) 30-31(6) 29(6)
29-30(16) 28(15) 28-29(4) 27(22)
27-28(2) 26(27) 26-27(1) 25(10)
25-26(2) 24(17) 24-25(20) 23(18)
Več...

Leto objave

2019(12) 2018(29) 2017(62) 2016(78)
2015(79) 2014(88) 2013(106) 2012(71)
2011(50) 2010(54) 2009(44) 2008(58)
2007(60) 2006(34) 2005(33) 2004(34)
2003(34) 2002(35) 2001(26) 2000(26)
1999(13) 1998(9) 1997(23) 1996(11)
1995(19) 1994(14) 1993(20) 1992(11)
1991(28)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov