O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravni red in zdrava pamet

dr. Jože Mencinger, 6.9.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2018Nedavno nas je navdušila korajža novogoriškega sodišča v znani bovški zgodbi s kubanskimi potnimi listi in samo zmeraj sitni Matevž Krivic je opazil, da ne gre za korajžo, ampak za pravilno uporabo pravnih norm in zdrave pameti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - pridobitev višjega habilitacijskega naziva - določitev višje plače - začetek teka obdobja napredovanja

Avtor ni naveden, 25.8.2016

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2016Med posameznimi izrazi v ZSPJS je tudi izraz "naziv", ki je opredeljen kot poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z zakonom (2. člen ZSPJS). Glede na to opredelitev med nazive po ZSPJS spadajo tudi nazivi iz ZVis - docent, izredni profesor, redni profesor, itd. Te nazive je mogoče upoštevati ali primerjati z nazivi po ZJU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Sodnik naj bo učitelj!

dr. Marko Pavliha, 28.8.2014

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 33/2014Ambiciozen sodnik mi je nedavno potožil, da šef ni navdušen nad njegovim pedagoškim udejstvovanjem, celo rdečo luč naj bi mu prižgal, kar je razburkalo moj "pravičniški um" in zasrbeli so me prsti. Na pamet sem izustil hipotezo, da bi sodnikom načeloma moralo biti dovoljeno poučevanje, in še več, motivirati in pohvaliti jih je treba, ob predpostavki, da zaradi tega ne trpi sodniško delo. Potem sem pobrskal po pravnoetičnih pravilih, ki so me potolažila, da je pravo tokrat ravno pravšnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Življenjskost prava

Tomaž Pavčnik, 28.8.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2014Ko se je razpravljalo o tem, ali so volitve lahko poleti, je Jurij Toplak izjavil: "Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti." No, vreme mu je na neki način pritrdilo ali pa ga demantiralo, kakor se vzame. Poletja namreč letos kar ni bilo, volitve pa so bile izvedene nekje med pomladjo in jesenjo. Šalo na stran. Ta njegova izjava me je splašila in mi sploh ni bila všeč. Življenje na svetu namreč ni zaradi prava, marveč velja obratno, da je pravo na svetu zaradi življenja. To ne pomeni, da prava, vsakič ko nam tako veleva življenje, preprosto ne upoštevamo. A vselej, ko upoštevamo pravo, mu hkrati šele dajemo vsebino. Ni življenje tisto, ki se rojeva iz prava, marveč je pravo tisto, ki se rojeva iz življenja. Pravo mora biti zato vsebinsko takšno, da življenju dopusti biti nad njim. Življenje in pravo morata sobivati. Temu se z drugo besedo reče svoboda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dileme testa sorazmernosti

Helena Uršič, 30.8.2012

Pravoznanstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 33/2012Slovensko ustavno sodišče je test sorazmernosti uporabilo v skoraj tretjini od zadnjih dvajsetih presoj ustavnosti in zakonitosti. Nič čudnega, da pri tako pogosti uporabi tako tehtanje vzbuja vedno nova vprašanja in dileme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄33

Soobstoj gensko spremenjenih in drugih kmetijskih rastlin

Primož Žerjav, 26.8.2010

Pravoznanstvo

Franci Avsec, Primož Žerjav, Pravna praksa, 33/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄33

Pravna in socialna država?

Matjaž Hanžek, 26.8.2010

Pravoznanstvo

Matjaž Hanžek, Pravna praksa, 33/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Mešetarjenje z argumentom pravne države

dr. Marko Novak, 27.8.2009

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 33/2009Večkrat, tudi med pravniki - celo tistimi najboljšimi med nami -, zasledimo vsaj nerodno, če že ne povsem nepravilno rabo argumenta pravne države. Še posebej pogosto gre tedaj za kakšen odmeven javni nastop, v javnih občilih, natančneje, morda za nekakšno splošno oceno Slovenije kot (ne)pravne držav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Odnos nosilcev oblasti do prava

dr. Matej Avbelj, 27.8.2009

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 33/2009Angleški pravni teoretik H. L. A. Hart je v svojem opisnem sociološkem eseju o Konceptu prava, kot je sam nekoliko provokativno poimenoval svojo znamenito monografijo,1 med drugim poskusil opredeliti tudi temeljne pogoje za obstoj pravnega sistema. Drugače kot Kelsen, ki se je pod pritiskom političn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄33

Nullus recedat e curia sine remedio

Janez Kranjc, 27.8.2009

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 33/2009Pravni rek Nullus recedat e curia (cancellaria) sine remedio (Nihče naj ne zapusti sodišča brez pravne pomoči) je najverjetneje nastal v Angliji. Tam se je na temelju jurisdikcije lorda kanclerja poleg rednih sodišč izoblikovalo posebno sodišče, t. i. High Court of Chancery. Drugače kot redna sodišč...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄33

Kdo je čefur ustavni fetišist?

dr. Andraž Teršek, 28.8.2008

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 33/2008Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄33

Militant democracy

dr. Marko Novak, 31.8.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 33/2006Ustavnopravni pojem militant democracy v širšem smislu pomeni sposobnost modernih ustavnih demokracij, da zavarujejo svoj demokratični obstoj pred (navadno domačimi) političnimi izzivi, ki so grožnja za delovanje demokracije. Po besedah Stephena Holmesa, znanega ameriškega ustavnega pravnika, gre za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄33

Evropske razsežnosti načela "ne bis in idem"

mag. Liljana Selinšek, 25.9.2003

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

mag. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 33/2003Znano dejstvo je, da se v procesu t. i. globalizacije na vseh ravneh svet manjša. K temu dodatno prispevata nagel razvoj tehnologije in tehnike, ki med drugim omogočata čedalje večjo mobilnost ljudi. S tem kot nujno zlo pridobiva globalne oziroma transnacionalne razsežnosti tudi kriminaliteta. Stori...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄33

Ni konca izzivov za pravo in pravnike

Avtor ni naveden, 30.11.2000

Pravoznanstvo

, Pravna praksa, 33/2000... Študij prava in razvijanje pravne teorije imata v Sloveniji spoštljivo tradicijo. Pravna kultura in spoštovanje prava spadata med temeljna merila za presojo stopnje civilizacijskega razvoja družbe, naroda ali države. Za Slovence bi lahko trdili, da je ta kultura razmeroma visoka in razvita. In d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄33

Še drugič o načelu zaupanja v pravo

mag. Matevž Krivic, 30.11.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 33/2000Tokrat: problem neprave retroaktivnosti In tudi drugič ne abstraktno, ampak ob povsem konkretnem primeru. Prvi prispevek na to temo sem objavil v PP, št. 29-30 (pod naslovom "Če v zakonu pomotoma piše belo namesto črno ...") - in v njem svoje pismo nekomu, ki je 14. člen zakona o popravi krivic r...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2018(1) 2016(1) 2014(2) 2012(1)
2010(2) 2009(3) 2008(1) 2006(1)
2003(1) 2000(2)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A BCĆČDĐEFGH IJK LM N OP QRS ŠT U VWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov