O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 4 (od skupaj 4)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Zakaj meni nihče ne piše sodb v Murglah?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 13.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 23/2013Zadnje čase veliko razmišljam o Severni Koreji. Berem namreč letošnjega Pulitzerjevega nagrajenca Adama Johnsona, The Orphan Master's Son (Sin gospodarja sirot). Kot je v Delu zapisala Zorana Baković, gre za mojstrsko zasnovano vohunsko srhljivko s prvinami politične grozljivke, ki je ne le sad večletnega Johnsonovega proučevanja severnokorejske teme (apostrofirajte po želji!) in obiska te države, temveč tudi briljantna analiza psihologije posameznikov v kolektivu, kjer je psiha ujetnica, individualnost pa kazniva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Mednarodna pogodba

Nataša Skubic, 13.6.2013

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 23/2013Serijo kotičkov o pravnih virih nadaljujemo z najpomembnejšim virom mednarodnega prava, tj. mednarodno pogodbo, ki je v slovenskem pravnem redu v hierarhiji pravnih aktov med ustavo in zakonom. To določa tudi Ustava RS, ki zahteva, da so zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Preslepitve na meji in onkraj pregona

dr. Andreja Tratnik, 13.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 23/2013"(Scena: kavarna v bližini Pravne fakultete v Ljubljani, nekaj dni pred rokom za oddajo disertacije, na mizi, zraven skodelice bele kave, je odprta knjižica Andreja O. Župančiča z naslovom 'O ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju', in sicer na strani z zapisom 'Med ustvarjalnostjo in neplodno prismuknjenostjo je za las razlike'. Po uvodnih banalnostih sledi pogovor o že spisanem grobem osnutku prvih treh delov disertacije in o konceptu še nedokončanega predzadnjega, meta- refleksivnega dela disertacije...) C. K.: Š...] torej, kakšna je ocena, ima zadeva rdečo nit? Kako bi opredelila 'sažetak' za tiste, ki se jim ne ljubi brati cele zadeve? Muza: Hmmm, Š...] ... Gre za postopno izgradnjo koncepta družbeno škodljivih preslepitev in trasiranje meja najbolj škodljivih oz. kazensko pregonljivih preslepitev, ki jih sam opredeliš za skupino goljufivih preslepitev, preko konkretnih zadev. Zapolnjevanje (in s tem zamejevanje) relativno nedoločnih zakonskih pojmov preko konkretnih zadev oziroma kazuistike je rdeča nit, ponavljajoči se leitmotiv pa problematika, povezana z načelom zakonitosti in enakosti v mejnih zadevah in zgodovinski trend širjenja cone kriminalnosti."
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Na televiziji

dr. Matjaž Ambrož, 13.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 23/2013V kazenskopravnem pogledu so bili, to že lahko rečemo, pretekli tedni precej razburljivi. Sodišče prve stopnje je razsodilo v zadevi Patria, pred tem pa smo lovili Hildo Tovšak in spremljali, kako nekateri obsojenci v zadevi Čista lopata do zadnjega na pošti niso prevzeli pravnomočne sodbe. Pri poročilih je bilo kar nekaj spektakla. Nekateri očividci so se zaklinjali, da so Hildo Tovšak videli na letališču v Frankfurtu, drugi na Hrvaškem, tretji na poti v Makedonijo, res pa je, da je ves čas obstajal tudi resen sum, da je odpotovala v podsaharsko Afriko, kjer naj bi prebivali neki njeni sorodniki. Posamezne verzije so se med sabo sicer delno izključevale, a to je normalno: človek navsezadnje ne more biti na več mestih hkrati. Pravi direndaj, skratka.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 23

Leto objave

< Vsi
2013(4)
> Junij(4)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR S ŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov