O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 31)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Koncentracija politične moči in boj proti korupciji v kitajski tradiciji

Staš Janežič, 7.6.2018

Pravoznanstvo, Človekove pravice

Staš Janežič, Pravna praksa, 22/2018Kitajski ljudski kongres je 11. marca 2018 podprl ustavne spremembe, s katerimi sta bili odpravljeni omejitvi števila mandatov za funkciji predsednika in podpredsednika države. S tem je bil položaj aktualnega predsednika Xija Jinpinga - ki hkrati opravlja tudi funkciji generalnega sekretarja Komunistične partije Kitajske in predsednika centralne vojaške komisije - izrazito okrepljen tako na institucionalni ravni kot tudi znotraj vladajoče stranke. Do tradicionalnega spajanja strankarskih in državnih struktur, ki ga z najnovejšimi spremembami na najvišji ravni simbolizira odprava omejitve dveh mandatov za predsednika države kot hkratnega vodje vladajoče stranke, pa je prišlo na še enem pomembnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Zrcalo izmišljene zgodbe

Tomaž Pavčnik, 8.6.2017

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 22/2017Naj zasnujem izmišljeno zgodbo s priloženim vprašanjem, na katerega si lahko vsak odgovori po svoje. Najprej k vprašanju: kako bi se na zgodbo, če bi bila resnična, odzivali posamezni sodniki in kako sodstvo kot sistem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Katja Piršič, 8.6.2017

Pravoznanstvo, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Katja Piršič, Pravna praksa, 22/2017Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba zaščito elementarnih dobrin družbe s prenosom težišča kaznovanja in prevencije zagotoviti v sklopu izravnalne funkcije odškodninsko-pravnega področja. V osrčju slednjega dandanes sicer še vedno prevladujeta oškodovanec in njegov pravni položaj, kar pa bi bilo treba spremeniti s postopnim uvajanjem kaznovalnih odškodnin, ki se kot zelo priročne izkažejo v primerih "stavke" kriminalitetno-penalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Vse več nestrpnosti in sovraštva

Vlasta Nussdorfer, 2.6.2016

Pravoznanstvo

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 22/2016Letošnji uvod v poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2015, institucije, ki jo vodim tri leta, sem začela z zgovorno in preroško mislijo Nelsona Mandele: "Nihče se ni rodil s sovraštvom / do drugega zaradi barve kože, / njegovega izvora ali vere. / Ljudje se naučijo sovražiti. / In če se lahko naučijo sovražiti, / se lahko naučijo tudi ljubiti. / Ljubezen je za ljudi bolj naravna / kot njeno nasprotje."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

75 let pozneje

dr. Ciril Ribičič, 2.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 22/2016Temeljne točke Osvobodilne fronte, sprejete pred 75 leti, so ohranile velik pomen, še zlasti tiste, ki govorijo o oblikovanju jugoslovanske federacije (tretja točka) in o tem, da bo o zunanjih odnosih odločil slovenski narod po osvoboditvi (osma točka). Odločilno so vplivale na odločitve Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in II. zasedanja AVNOJ-a ter na oblikovanje prvih povojnih ustav. Če ponovno prebiramo razpravo v ustavodajni skupščini pred sedmimi desetletji, opazimo, da nikakor ni bilo samoumevno, da bo v zvezno ustavo zapisana pravica narodov do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve. Naj tvegam oceno, da bi bila ta pravica brez Slovencev obravnavana samo kot temelj oblikovanja nove Jugoslavije, ne pa kot trajna in neodtujljiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Caelum, non animum mutant, qui trans mare currunt

Janez Kranjc, 2.6.2016

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2016Misel je vzeta iz Horacijevega pisma (Epist. I, 11, 27) in bi se po naše glasila Tisti, ki preko morja hitijo v tuje kraje, spremenijo podnebje, ne pa mišljenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Mednarodno sodstvo in njegov vpliv na pospeševanje vladavine prava

dr. Dominika Švarc, 2.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Dominika Švarc, Pravna praksa, 22/2016Koncept vladavine prava kot temeljnega načela vladanja izvira iz nacionalnih pravnih sistemov in je konceptualno razvit predvsem na tej ravni. Na mednarodni ravni je ta koncept spričo odsotnosti centralizirane oblasti zgodovinsko manj prisoten, vendar se z množenjem in krepitvijo avtoritete mednarodnih organizacij in sodišč zanesljivo uveljavlja v mednarodnem pravnem redu. Deklaracija, sprejeta septembra 2012 na visokem sestanku svetovnih voditeljev v okviru rednega zasedanja Generalne skupščine OZN, potrjuje strokovni in politični konsenz o tem, da je vladavina prava del "univerzalnih in nedeljivih osnovnih vrednot in načel" Združenih narodov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Učinkovitost slovenskega parlamenta v obdobju gospodarske krize - izzivi in sposobnosti

dr. Drago Zajc, 2.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 22/2016V zadnjem času se nacionalni parlamenti srečujejo s čedalje večjimi izzivi, zahtevami in pričakovanji. Na njihovo delovanje vpliva zlasti gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 in povzročila nazadovanje gospodarstev in slabšanje socialnih razmer velikih skupin prebivalstva, posledično pa je vplivala tudi na podporo obstoječim oziroma tradicionalnim strankam. Tako kot v nekaterih drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji v zadnjih osmih letih prišlo do pospešene cirkulacije političnih elit in pojava povsem novih strank, ki so na volitvah uspevale dobiti precejšnje deleže glasov in prestopale parlamentarni prag. Zmanjšala se je tudi sposobnost strank oblikovati stabilne koalicije, kar je močno vplivalo tudi na delovanje Državnega zbora, saj je prihajalo do zastojev v njegovem delu, predčasnih razpustov in novih volitev. Po prvih predčasnih volitvah leta 2011 je leta 2013 prišlo do menjave vlade s konstruktivno nezaupnico, vendar je nova vlada trajala le dobro leto. V kratkem času je prišlo do drugih predčasnih volitev leta 2014. Po teh volitvah je volilni prag uspelo prestopiti sedmim strankam, koalicijsko vlado pa je uspelo sestaviti novi SMC, ki je dobila največ poslanskih sedežev (36), skupaj z SD in DeSUS-om.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Neodvisnost sodstva - pravica državljanov!

Janja Roblek, 4.6.2015

Sodišča, Pravoznanstvo

Janja Roblek, Pravna praksa, 22/2015Stopnjevanje napetosti zaradi odločitev sodnikov v konkretnih zadevah v javnosti in medijih kar ne pojenja. Vrstijo se napadi na sodnike, njihove bližnje, na njihovo premoženje, grožnje postajajo odkrite, na sodstvo se skuša vplivati tudi z grožnjami z bombnimi napadi. Skuša se ustvariti vtis, da je v sodstvu vse narobe, kar kliče po nujnosti intervencije od zunaj, po lustraciji sodnikov. Na drugi strani pa se ustvarja videz, da je javnosti dovoljeno prav vse, sodstvo pa nima ustreznih vzvodov, da bi se pred takim ravnanjem branilo in ga tudi sankcioniralo. V vsem tem se kaže nepoznavanje ali nerazumevanje vloge neodvisnosti sodstva in sodnikov v sistemu državne oblasti; gre za resno opozorilo na nespoštovanje institucij sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Novele in novele

mag. Janez Tekavc, 5.6.2014

Pravoznanstvo

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 22/2014Vlada nas je razveselila z deseto novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju, novelo J. Tudi to novelo predlaga z namenom, da bi bili postopki učinkovitejši, in tako kot pri vseh do zdaj imam tudi pri tej občutek, da ne bodo, ampak do konca abecede je še veliko priložnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Predčasne volitve

Irena Vovk, 5.6.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2014Predsednik republike Borut Pahor je podpisal Odlok o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 39/14). "S podpisom sem odločil, da se Državni zbor RS razpusti z 2. junijem 2014. Predčasne volitve poslancev v Državni zbor RS bodo v nedeljo, 13. julija 2014," je Pahor dejal v nagovoru državljanom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Ubi discrimen inter malos bonosque sublatum est, confusio sequitur et vitiorum eruptio

Janez Kranjc, 6.6.2013

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2013Misel je vzeta iz Senekovega spisa o dobroti (De clementia I, 2, 2). Slovensko bi se glasila: "Kjer izgine razlikovanje med dobrimi in slabimi, sledita zmeda in izbruhnejo pregrehe". V prvem delu Neronu posvečenega spisa poziva Seneka mladega cesarja, da naj bo kot vladar dobrosrčen, v drugem pa opredeljuje pojem dobrosrčnosti v razmerju do usmiljenja (misericordia) in prizanesljivosti (venia). Po njegovem je dobrosrčnost brzdanje strasti tistega, ki ima oblast, da se lahko maščuje. Seneka na nekaj zgodovinskih primerih pokaže razliko med dobrim vladarjem in tiranom oziroma poudari koristi, ki jih lahko prinese umirjeno vladanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Več nadzora

Irena Vovk, 6.6.2013

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2013Minister za pravosodje dr. Senko Pličanič je 31. maja na novinarski konferenci predstavil korake k boljšemu delovanju pravne države, ki so v skladu tako s priporočili Evropske komisije v zvezi z Nacionalnim reformnim programom za leto 2013 kot tudi s priporočili, ki jih je z vidika integritete in boja proti korupciji podala Skupina držav proti korupciji (GRECO). Kot je dejal, gre za "objektivni pogled od zunaj, ki mu je težko oporekati".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Hilda

dr. Zvonko Fišer, 6.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 22/2013Po objavi letnega poročila o delu državnih tožilstev v Sloveniji za preteklo leto in po odmevni tiskovni konferenci sva se z urednikom pogovarjala, da bi napisal uvodnik o tem, kateri so najodmevnejši rezultati slovenskega organa pregona v preteklem letu. Izgovoril sem si enotedenski zamik, ker sem moral vmes na konferenco mreže tožilcev EU, na kateri je tekla beseda o evropskem javnem tožilcu (EPPO), ki ga bo Evropska unija, kot vse kaže in vsem pomislekom navkljub, kmalu ustanovila in tako sama poskrbela za pregon zlorab na škodo svojega proračuna in sredstev EU. Tudi za prihodnost našega organa pregona zelo pomembna in daljnosežna tema, ki bi lahko vnesla povsem nove razsežnosti na področje kazenske jurisdikcije in izvajanja kazenske represije, vendar pa, če me občutek ne vara, v domačih logih doslej ni vzbudila kakšne posebne pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Kladivo čarovnic - o pomenu neodvisnosti sodstva v demokratični republiki

dr. Anže Erbežnik, 6.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 22/2013Spoznanje grozljive zgodovinske izkušnje druge svetovne vojne je, da demokracija ne pomeni zgolj vladavine trenutne parlamentarne večine, saj lahko večina, ki ni omejena z institucionalnim varstvom človekovih pravic, sprejme prav vse, tudi odpravo demokratične republike. Tako sta totalitarizma v predvojni Italiji in Nemčiji prevzela oblast z zmago na parlamentarnih volitvah, torej na podlagi procesa večinskega parlamentarnega odločanja. Bauman v svoji knjigi Modernost in holokavst nazorno prikaže, da je tudi moderna družba, ki nima ustreznih institucionalnih zavor v smislu varstva pravic posameznika, sposobna izvesti celo genocid na industrijski način. Prav tako Hannah Arendt v svoji analizi Izvori totalitarizma prikaže kot enega temeljnih dejavnikov totalitarizma zlorabo negativnih strasti množice na najbolj razdiralen način. Na podlagi take izkušnje sta bila v Zahodni Evropi po drugi svetovni vojni dosledno uvedena, po ameriškem vzoru, sistem delitve oblasti in doktrina varstva človekovih pravic s temeljem v ustavah ter vzpostavljena vplivna ustavna sodišča kot tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. To pomeni, da koncept sodobne demokracije, ki naj ne bi več nikoli dopustil razkroja demokratične družbe, temelji zraven večinskih volitev še na dveh dodatnih temeljih, in sicer na konceptu temeljnih človekovih pravic in njihovem ustavnopravnem varstvu ter na konceptu neodvisnega in nepristranskega sodstva, ki je enakovreden partner preostalima dvema vejama oblasti. Hkrati ameriška zgodovinska izkušnja izpred državljanske vojne tudi kaže, da se sodstvo, ki ne deluje na podlagi koncepta temeljnih človekovih pravic, ob upoštevanju načela enakosti, spremeni v svoje nasprotje in lahko celo razglasi neko skupino prebivalstva za manjvredno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄22

Ustavna zapoved socialne države ni pravno nezavezujoča norma

dr. Grega Strban, 7.6.2012

Pravoznanstvo

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 22/2012Na področju delovnega prava in socialne varnosti se še zlasti postavlja vprašanje vloge države. Leonid Pitamic je v svojem delu Država leta 1927 iz različnih opredelitev države izluščil, kot sam pravi, "stalno jedro in skoro neosporjeno trditev, da je država neka pravna združitev ali pravna organizacija ljudi" na določenem prostoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄22

Iure in homine turpissimo obsolefiunt dignitatis insignia

Janez Kranjc, 3.6.2010

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄22

Nesuverene razlage suverenosti

dr. Andraž Teršek, 3.6.2010

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 22/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄22

Represija in generacijski konflikt

dr. Dragan Petrovec, 3.6.2010

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 22/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄22

Arbitraža - da ali ne?

dr. Metka Arah, 3.6.2010

Pravoznanstvo

dr. Metka Arah, Pravna praksa, 22/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄22

Pravniki iz sveta in Slovenije

Natali Gak, 3.6.2010

Pravoznanstvo

Natali Gak, Pravna praksa, 22/2010Da smo Slovenci razseljeni po vsem svetu, ni treba posebej poudarjati. Slovenske zdomske diaspore najdemo denimo v Nemčiji, na Švedskem in v Švici, slovenske izseljenske skupnosti pa živijo tudi v čezoceanskih državah (ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji itd.). Svetovni slovenski kongres, ki je potek...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄22

Temna kaznilnica na sončni strani

dr. Dragan Petrovec, 5.6.2008

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 22/2008Ne bojte se, ne bom pisal o dosmrtnem zaporu. To poglavje je končano vsaj do prvega primera, za katerega sicer upam, da se ne bo pojavil. Končano je z razočaranjem, ki se nanaša na številne posameznike in skupine. Razočaran sem tudi nad sabo, da nisem bil sposoben zaznati očitno ne tako redkega navd...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄22

Neodvisnost Kosova - sui generis

mag. Simona Drenik, 5.6.2008

Pravoznanstvo

mag. Simona Drenik, mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 22/2008Razpravo o t. i. kosovskem vprašanju je ob že napisanem na straneh Pravne prakse1 smiselno dopolniti še s pregledom nekaterih konkretnih pravnih in dejanskih okoliščin, ki kažejo na to, da je Kosovo v zadnjih dvajsetih letih pridobilo pravico do samoodločbe oz. odcepitve in razglasitve samostojnosti...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄22

Izgon tujca iz države

Nataša Skubic, 7.6.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 22/2007Za začetek na kratko obnovimo nekaj temeljnih značilnosti kazenskopravnega instituta izgona tujca iz države. Gre za eno izmed štirih vrst kazni, ki se lahko izrečejo kazensko odgovornim storilcem kaznivih dejanj. Izreči se sme samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodb...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄22

Kako odločajo ustavna sodišča

dr. Zvonko Fišer, 7.6.2007

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 22/2007dr. pravnih znanosti, profesor na PF Univerze v Ljubljani, sodnik Ustavnega sodišča RS Včasih se zdi, kot da so ustavna sodišča najmanj znan del sodstva. Čeprav vsi vedo zanje in s svojimi odločitvami včasih pridejo na prve strani časopisov, je njihov notranji proces sprejemanja odločitev nez...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 22

Leto objave

2018(1) 2017(2) 2016(5) 2015(1)
2014(2) 2013(4) 2012(1) 2010(5)
2008(2) 2007(2) 2004(1) 1998(1)
1997(1) 1993(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A BCĆČD ĐE F G HIJ K LMN OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov