O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 61)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Naš svet javnih naročil

Milena Basta Trtnik, 6.6.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 21-22/2019O javnem naročanju je veliko govora. Bodisi o vrednosti javnih naročil, ki znašajo letno več kot deset odstotkov BDP, bodisi o zaznani korupciji pri javnih naročilih, bodisi o domnevno spornih odločitvah Državne revizijske komisije, bodisi o zapletih pri pomembnih državnih projektih. Skoraj nikoli pa ni slišati tega, kar javno naročanje v svojem bistvu je: reguliran nabavni proces naročnika kot kupca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Delujem v konkurenčnem okolju - sem naročnik?

Bratina Tanja, Drečnik Anja, 18.4.2019

PRORAČUN

Tanja Bratina, Anja Drečnik, Pravna praksa, 16/2019Subjekti se pogosto znajdejo v dilemi, ali izpolnjujejo pogoje za naročnika po javnonaročniški zakonodaji. In če da - ali so naročniki celo na več podlagah, ki jih za status naročnika opredeljuje javnonaročniška zakonodaja. Namen tega prispevka je izpostaviti temeljne poudarke in izhodišča, ki so se oblikovala predvsem na ravni EU v zvezi s tem, kdaj je nek subjekt naročnik na splošnem področju in tako dolžan pri vstopanju v razmerja z dobavitelji blaga ter izvajalci storitev in gradnje slediti pravilom javnega naročanja. Pri tem se bova osredotočili predvsem na določene vidike statusa druge osebe javnega prava, kjer se poraja največ dilem. Seveda pa lahko vsak subjekt, ki dvomi o tem, ali izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), na ministrstvo, pristojno za javna naročila, torej Ministrstvo za javno upravo, poda predlog za ugotovitev statusa naročnika ter seveda v primeru nestrinjanja z odločbo ministrstva vloži pritožbo in nato po potrebi sproži druga pravna sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Fiskalna demagogija

dr. Anže Burger, 14.3.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 11/2019Glede na serijo odstopov ministrov v mandatu te vlade ne moremo pričakovati niti zdravstvene reforme niti drugih ključnih razvojnih sprememb. Poglejmo si torej tisto, kar je še ostalo na mizi. Konec februarja je Ministrstvo za finance predstavilo sveženj ukrepov za davčno optimizacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Kam smo zašli z novelo ZJN-3A?

Milena Basta Trtnik, 17.1.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 3/2019Javno naročanje je način ureditve nabavne politike države (oziroma zavezancev za javno naročanje po 9. členu ZJN-3). Prvotni namen zakonodaje o javnem naročanju je varovanje položaja ponudnikov na trgu in njihove enakopravne obravnave ter zagotavljanje konkurence med ponudniki na relevantnem tržišču. Kot že pregovorno velja v pravu javnih naročil, ureditev področja ni celostna in se zato prepogosto spreminja. Zato je prva sprememba (ZJN-3A, ki se uporablja od 1. novembra 2018) sledila relativno hitro, in sicer le dobri dve leti po uveljavitvi ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu

mag. Nataša Belopavlovič, 7.6.2018

Delovna razmerja, PRORAČUN

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 22/2018• Zanima nas, katera pravila veljajo v letu 2018 glede prenehanja delovnega razmerja za javne uslužbence, ki so že oziroma bodo letos izpolnili pogoje za starostno upokojitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Občina kot naročnik s področja infrastrukturne dejavnosti

Milena Basta Trtnik, 15.2.2018

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 6/2018Organi lokalne samouprave v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) so zavezanci za javno naročanje, in sicer t. i. klasični naročnik s splošnega področja. Status zavezanca po ZJN-3 za splošno področje ima občina v vseh primerih, ko izvaja dejavnost s splošnega področja (izvajanje dejavnosti povezanih z delovanjem občine, kot so: izobraževanje, kultura, vzdrževanje in izgradnja cestne infrastrukture in podobno).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

dr. Nejc Brezovar, 16.11.2017

PRORAČUN

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 44/2017Vlada Republike Slovenije se je v Strategiji razvoja javne uprave 2015-2020 (Javna uprava 2020) zavezala, da bo zagotovila učinkovitejšo (u)porabo virov z (med drugim) vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov za učinkovito in pregledno izvajanje javnih naročil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Iniciativa Blockchain Slovenija

dr. Nejc Brezovar, 14.9.2017

Davek od dohodka pravnih oseb

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 34/2017Evropska unija oziroma Evropska komisija je že leta 2010 sprejela strategijo Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), ki vključuje sedem pobud za t. i. prednostna področja, med katere sodi Evropska digitalna agenda 2020 (COM(2010)245). Slednja je bila kasneje (leta 2015) nadgrajena s Strategijo za enotni digitalni trg. Vizija Vlade Republike Slovenije je: Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi. Slovenija je lahko referenčna oziroma vzorčna, ker razpolaga s ključnimi kompetencami, potrebnimi za digitalno transformacijo (dobro razvit sektor IKT, usposobljena delovna sila, stabilno okolje, fleksibilna državna administracija, dobra geostrateška lega, je nadpovprečna na področju e-poslovanja in uporabe računalništva v oblaku itd.). Je tudi država optimizma, priložnosti, aktivnih državljanov in inovativnega gospodarstva. Ob tem se zaveda pomembnosti uporabe moderne digitalne tehnologije za večjo kakovost življenja, za zeleno in vključujočo rast ter napredno družbo. Koalicijski sporazum za sodelovanje v Vladi 2014-2018 določa, da se partnerji zavedajo, da lahko informacijske tehnologije Sloveniji zagotovijo globalno konkurenčno prednost, obenem pa državljanom olajšajo vsakodnevna opravila ali celo ponudijo priložnosti za osebnostni razvoj. Vlada je leta 2016 sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 (Digitalna Slovenija 2020). Naloge s področja informacijske družbe od uveljavitve novele Zakona o državni upravi (ZDU-1J) opravlja Ministrstvo za javno upravo. Leta 2016 se je oblikoval tudi forum Digitalna koalicija, namenjen usklajevanju digitalnega preoblikovanja Slovenije v sodelovanju z deležniki iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, civilne družbe in javnega sektorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Poziv za predložitev dokazil samo najugodnejšemu ponudniku? Ne vedno!

Milena Basta Trtnik, 22.6.2017

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 24-25/2017ZJN-3 sledi cilju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES, da se ponudniki razbremenijo pri pripravi ponudbe na način, da se od njih primarno ob oddaji ponudbe zahteva (le) izjava, vsebovana v enotnem evropskem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila - ESPD. ESPD pomeni uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Davčna kazniva dejanja ter njihovo razmerje do zakonite davčne evazije in davčnih prekrškov

Primož Baucon, 16.3.2017

Kazenski postopek, Poravnava davkov in prispevkov

Primož Baucon, Pravna praksa, 10/2017Za učinkovito, pravočasno in kakovostno delovanje ter razvoj države in samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma uresničevanje njihovih funkcij oziroma nalog je treba zagotoviti potrebna materialna sredstva v proračunu (državnem in samoupravnih lokalnih skupnosti) prek ustreznega davčnega sistema kot skupka vseh možnih davčnih oblik (davkov, taks, dotacij, subvencij in nadomestil). Za zadovoljevanje fiskalnih interesov in nemoteno delovanje javnega sektorja je tako treba zagotoviti zakonito in pravočasno izpolnjevanje oziroma plačevanje davčnih obveznosti (davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev). Zaradi možnosti izogibanja (v celoti ali deloma) ali nepravočasnega izvrševanja (kršitve) davčnih obveznosti (kar je treba razlikovati od zakonite davčne evazije) vse države določajo sistem različnih davčnih deliktov ter predpisujejo različne sankcije zanje. Pri tem predstavljajo davčna kazniva dejanja najtežje vrste davčnih deliktov, pri čemer pripada osrednje mesto kaznivemu dejanju davčne zatajitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Težave pri pravici do vpogleda po novem ZJN-3

Milena Basta Trtnik, 14.10.2016

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 39-40/2016Pravica do vpogleda v postopkih oddaje javnega naročila je tesno povezana z več načeli in instituti na področju javnega naročanja in na področju pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil. S pravico do vpogleda se tako uresničujeta načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, priznava aktivna legitimacija in uveljavlja učinkovito pravno varstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Bančna tajnost v postopku prodaje slabih terjatev

Tatjana Božič, 25.8.2016

Banke, zavodi

Tatjana Božič, Pravna praksa, 33/2016Medtem ko trg prodaje in nakupa terjatev iz slabih posojil na tujem cveti, se zdi, da pri nas šele nastaja kot posledica sanacije slovenskega bančnega sistema. Gre za zapletene pravne posle, tako s pravnega kot z ekonomskega vidika. Predvsem pa gre tudi za preplet različnih interesov. V prispevku obravnavam preplet javnega interesa za vzpostavitev stabilnega bančnega sistema in stabilnosti finančnih trgov ter zasebnega interesa, tj. varovanja položaja dolžnikov, konkretno z vidika varovanja bančne tajnosti. Pri razpolaganju s terjatvami zoper dolžnika se gre namreč vprašati, do kje seže dolžnikov interes za varovanje njegovih podatkov, kadar ne spoštuje pogodbenih določil, torej ne poravna zapadlih obveznosti iz naslova kreditne pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Ravnanja naročnika in ponudnika pri (pred)pripravi javnega naročila

Milena Basta Trtnik, 14.7.2016

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 28/2016Načelo transparentnosti naročnika zavezuje, da javno objavi obvestilo o naročilu oziroma povabilo k oddaji ponudbe. Najpogosteje se ponudniki prek javnih obvestil o naročilu na Portalu javnih naročil seznanijo z naročnikovimi načrti o naročilu blaga, storitev ali gradenj. Na podlagi podatkov iz dokumentacije v zvezi z naročilom lahko ponudniki pripravijo ponudbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Predlog novega Zakona o javnih financah - zamujena priložnost za sistemsko ureditev dodeljevanja javnih sredstev?

dr. Mitja Blaganje, 14.4.2016

PRORAČUN

dr. Mitja Blaganje, Pravna praksa, 15/2016Javna sredstva so vsa sredstva, s katerimi poslujejo neposredni in posredni proračunski uporabniki, poslovanje z njimi pa je v našem pravnem redu različno urejeno. Trenutna ureditev dodeljevanja javnih sredstev, pri čemer imam v mislih sredstva za posojila iz proračuna in zlasti subvencije, kot to ureja zakonodaja, ki regulira javne finance in izvrševanje proračuna, ni ustrezno pravno urejena. Tema je aktualna zato, ker se na tem področju v praksi pojavljajo številni problemi in se odpirajo vprašanja, povezana z neustrezno normativno ureditvijo, s katero so si v očitni koliziji. Osnovna pravila postopka razdeljevanja takih javnih sredstev namreč ureja podzakonski akt, ki hkrati nekatera pravila ureja drugače kot postopkovni zakoni, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih v javnih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Enakopravna obravnava ponudnikov z vidika istovrstnosti kršitve

Milena Basta Trtnik, 5.11.2015

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 42-43/2015V pravni praksi Državne revizijske komisije se je razvilo pravilo, da lahko ponudnik, čigar ponudba je bila sicer označena kot nepopolna, prereka kršitev pri obravnavi izbrane ponudbe v tistih delih ponudbe, v katerih je bila njegova ponudba spoznana kot nepopolna (istovrstne pomanjkljivosti v ponudbah). To pravilo izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naročnik med ponudniki ne sme v nobeni fazi postopka ustvarjati razlikovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Predlog ZJN-3

Milena Basta Trtnik, 4.6.2015

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 22/2015Ministrstvo za javno upravo je 24. aprila 2015 v javno razpravo posredovalo osnutek predloga Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Uveljavitev novega zakona je posledica zahteve Evropske unije po prenosu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES in Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES. Rok za implementacijo direktiv je 18. april 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Bodo odslej popolne ponudbe sestavljali naročniki?

Milena Basta Trtnik, 19.2.2015

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 7-8/2015S sprejemom novele Zakona o javnem naročanju ZJN-2E se je spremenila vsebina instituta formalno nepopolne ponudbe na način, da je poleg dopolnitve ponudbe mogoča tudi sprememba ponudbe v delu, v katerem ni popolna. Do sprejema nedavnih odločitev Državne revizijske komisije sem bila prepričana, da instančni organ ne bo dopustil opredelitve instituta formalno nepopolne ponudbe na način, kot jo je sprejel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Dopustne dopolnitve in spremembe ponudb po ZJN-2

mag. Marija Bukovec Marovt, 22.1.2015

PRORAČUN

mag. Marija Bukovec-Marovt, Pravna praksa, 3-4/2015Zadnja novela zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) je v naš pravni red prinesla vprašanje, kako razlagati določbo prvega odstavka 78. člena, ki se nanaša na dopustne spremembe in dopolnitve ponudb. Da bo to v praksi sporno, je bilo jasno že na obravnavi pristojnega delovnega telesa Državnega zbora, na kateri je na domnevno neusklajenost naše zakonodaje opozoril predsednik Državne revizijske komisije. Tako se je po sprejemu zakona bolj ali manj ugibalo, kakšna bo praksa Državne revizijske komisije pri vprašanju, ali mora pri dopustnih dopolnitvah ponudb dejstvo že obstajati v času oddaje ponudbe in je ponudbo mogoče dopolniti zgolj z dokazom o tem ali pa naročnik sme oziroma celo mora dopustiti spreminjanje ponudbe (ter pri tem niti ni pomembno, ali je dejstvo, ki ga spreminja, ob poteku roka za oddajo ponudb obstajalo ali ne) vse dotlej, dokler po merilih najugodnejša ponudba ni popolna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Financiranje in opravljanje tržne dejavnosti izvajalcev javne službe

Milena Basta Trtnik, 22.5.2014

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 20/2014V Ustavi RS je zapisano, da je Republika Slovenija socialna in pravna država. Naloga države je, da poskrbi za kakovost življenja ter socialno varnost in blaginjo svojih prebivalcev. Z izvajanjem javne službe, ki se kaže kot servisna dejavnost države, se prebivalcem omogoča uporaba javnih dobrin. Pri izvajanju javne službe ima država spodbujevalno vlogo, saj zagotavlja sredstva za izvajanje javne službe. Izvajalci javne službe morajo v skladu s svojim poslanstvom, ki zasleduje javni interes, javna sredstva porabiti za namen svoje ustanovitve. V praksi pa se je izkazalo, da se delež javnih sredstev porablja tudi za izvajanje pridobitne, tržne dejavnosti, ki ni primarni cilj izvajalcev javnih služb. Prispevek obravnava pregled izvajalcev javnih služb z vidika financiranja ter izpostavlja nekatere težave pri poslovanju izvajalcev javnih služb, kot se pojavljajo v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Predlog ZJN-2E

Milena Basta Trtnik, 23.1.2014

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 3/2014Ministrstvo za finance je prejšnji teden na Vlado poslalo predlog za spremembe in dopolnitve Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), poimenovan ZJN-2E. Predlog predstavlja že peto spremembo ZJN-2, pri čemer pa glede na sprejem direktive o javnih naročilih lahko pričakujemo, da se bo ZJN-2 v kratkem ponovno spreminjal. Menim, da predlagane spremembe, razen dviga mejnih vrednosti, od katerih dalje je treba uporabljati določila direktiv, niso take, da jih ne bi bilo mogoče uzakoniti že hkrati z nedavno spremembo zakona konec novembra 2012.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Dolžna ravnanja naročnika pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila

Tanja Bratina, 19.12.2013

PRORAČUN

Tanja Bratina, Pravna praksa, 49-50/2013Naročnik mora spoštovati zakonska določila pri sprejemu odločitve o oddaji naročila, saj sicer tvega uspešen revizijski zahtevek. Naročnik ima na voljo dve sredstvi, s katerima sanira svojo odločitev. Prvo je dodatna obrazložitev, ki pa je vezana na s strani ponudnika vloženo zahtevo za dodatno obrazložitev. Z njo lahko naročnik odpravi pomanjkljivosti iz obrazložitve, v primeru ko izda neobrazloženo ali pa nejasno obrazloženo odločitev o oddaji naročila. Drugo sredstvo je sprememba odločitve in nadomestitev z novo, s katerim naročnik odpravi predhodno sprejeto nezakonito odločbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Ocenjena vrednost javnega naročila - varuh zakonitosti in temeljnih načel javnega naročanja

Tanja Bratina, 5.12.2013

PRORAČUN

Tanja Bratina, Pravna praksa, 47/2013Ocenjena vrednost je vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) in 18. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) izračunati zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Gre torej za vrednost, ki jo mora naročnik določiti ob upoštevanju pravil javnega naročanja, saj so od nje odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kot na primer pravilna izbira postopka, dolžnost objave obvestil glede javnega naročila v ustreznem mediju, vprašanje, ali je odpiranje ponudb javno, in podobno. Ocenjena vrednost pa je tudi izhodišče za presojo sorazmernosti določenih pogojev, ki jih za preverjanje ponudnikove usposobljenosti postavi naročnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Solidarnostna pomoč

mag. Nataša Belopavlovič, 12.9.2013

PRORAČUN

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 35/2013Sodelavec je zaradi poškodbe zunaj dela odsoten od 9. aprila 2013. Sindikat zdravstva in socialnega varstva je 17. julija 2013 vložil zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni. Zahtevo smo zavrnili zaradi prepozne vložitve (več kot 60 dni od nastanka primera). Delavec ugovarja, da je primer nastal 8. julija, tj. po trimesečni nepretrgani bolniški odsotnosti. Sindikat se v zahtevi za izplačilo solidarnostne pomoči delavcu sklicuje na 101. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (navajajo, da šteje kot daljša bolezen odsotnost treh mesecev ali več), delavec pa kot nastanek primera razume dan po izteku trimesečne bolniške odsotnosti. Po drugi strani 178. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) opredeljuje, da se solidarnostna pomoč izplača zaradi bolezni, ki traja šest mesecev ali več. Na ta pogoj nas za obračun solidarnostne pomoči v primeru daljše bolezni napotujejo tudi navodila Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Uradne obrazložitve Kolektivne pogodbe za izplačilo solidarnostne pomoči za primer daljše bolezni po vseh "zakonskih zmešnjavah" v letu 2013 nismo nikjer zasledili. • Kateremu veljavnemu določilu moramo slediti, predvsem pa, kateri datum naj upoštevamo za nastanek primera pri uveljavljanju solidarnostne pomoči sodelavca zaradi daljše bolezni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Najnižja cena kot pravilo za zoževanje števila primernih kandidatov v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti?

Milena Basta Trtnik, 18.7.2013

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 28/2013Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, kot ga določa 26. člen Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), je postopek, v katerem naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudbe kandidate, ki jim je priznal sposobnost. Za to vrsto postopka je torej značilna dvofaznost. V prvi fazi se na podlagi predloženih prijav preveri izpolnjevanje pogojev za izkazovanje usposobljenosti ponudnikov po 41. členu ZJN-2, v drugi fazi pa se primerne kandidate povabi k oddaji ponudbe, izmed katerih naročnik izbere najugodnejšega ponudnika. Namen dveh časovno soslednih si faz postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je v tem, da si naročnik v prvi fazi na podlagi prejetih prijav, s katerimi ponudniki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti, omeji število usposobljenih konkurenčnih ponudnikov, ki jih bo pozneje pozval k oddaji ponudbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Priprava na postopek oddaje javnega naročila

Milena Basta Trtnik, 16.5.2013

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 19/2013Izhajajoč iz objavljene statistike, se število postopkov oddaje javnih naročil, zoper katere je bilo vloženo pravno sredstvo, iz leta v leto povečuje. Razlog za to je najverjetneje v dejstvu, da se iz leta v leto povečuje število postopkov oddaje javnih naročil, da je gospodarstvo v recesiji in ponudniki pogosteje uveljavljajo pravna sredstva, deloma v dejstvu, da so se s sprejemom Zakona o pravnem varstvu v postopkih oddaje javnih naročil (ZPVPJN) znižale takse za vložitev zahtevka za revizijo zoper določila razpisne dokumentacije, pomembnejši razlog pa je zagotovo tudi, da se naročniki preslabo pripravijo na postopek oddaje javnega naročila in premalo pozornosti namenijo pripravi "predrazpisne faze", na kateri bo temeljil nadaljnji postopek oddaje javnega naročila.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(1) 47(1) 46(1)
44(2) 42(1) 42-43(1) 41-42(1)
39-40(1) 37(1) 35(3) 34(2)
33(2) 28(2) 27(1) 25(1)
24-25(1) 22(3) 21-22(1) 20(2)
19(3) 18(1) 16(1) 15(2)
15-16(1) 14(1) 11(2) 10(4)
9(2) 7-8(2) 6(1) 5(2)
4(2) 3(3) 3-4(2) 2(1)

Leto objave

2019(4) 2018(2) 2017(4) 2016(4)
2015(4) 2014(2) 2013(9) 2012(7)
2011(4) 2009(3) 2008(1) 2007(4)
2006(6) 2004(1) 2003(1) 2001(1)
1999(2) 1998(1) 1991(1)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov