O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Predsednik DKOM o pravnem varstvu v javnem naročanju

Urša Ravnikar Šurk, 11.10.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 38-39/2019S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) želi vlada zagotoviti učinkovito pravno sredstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja pri večjih infrastrukturnih projektih. Vlada je predlog novele sprejela v začetku septembra in ga poslala v parlamentarno obravnavo. Minister za javno upravo Rudi Medved je povedal, da predlog novele krepi neodvisnost in strokovnost revizijske komisije ter učinkovitost pravnega varstva večjih projektov predvsem s področja infrastrukture. Zaostrila se bo odgovornost naročnikov, ponudnikov in komisije kot varuha zakonitosti na področju javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Vlada o proračunskem načrtu

Urša Ravnikar Šurk, 19.9.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 34-35/2019Slovenija trenutno beleži zelo lepo gospodarsko rast, vendar je finančni minister Andrej Bertoncelj koalicijo opozoril na ohlajanje gospodarstva v domačem in tujem poslovnem okolju ter poudaril, da bo treba razmišljati o nekaterih omejevalnih ukrepih. Najnovejše napovedi bo Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za prihodnji dve leti objavil 19. septembra, saj bo takrat zadnja proračunska seja, na kateri bodo člani vladne ekipe potrjevali predloge proračunov in ostalih proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pojasnilna dolžnost pri posojilih v švicarskih frankih

Urša Ravnikar Šurk, 16.5.2019

Banke, zavodi, Obligacije

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2019Na letnem občnem zboru Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekal 18. aprila 2019 v ljubljanskem City Hotelu, sta o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih predavala prof. dr. Miha Juhart s PF Univerze v Ljubljani in odvetnik dr. Jorg Sladič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja

Urša Ravnikar Šurk, 9.5.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2019LEXPERA d.o.o. je 26. in 27. marca organizirala Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja v Portorožu. Udeležili so se ga tako stari kot novi predavatelji s svežimi in zanimivimi temami, v katerih so predstavili novo problematiko ali nadaljevali ter dopolnjevali teme prejšnjega kongresa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Delovni spor o plačilu prejemkov iz delovnega razmerja

mag. Ivan Robnik, 13.12.2018

Delovna razmerja, Davki občanov in dohodnina

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 48/2018Vrhovno sodišče RS je v Sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. januarja 2018 sprejelo naslednje stališče: "Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Umik zahteve za presojo ustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 8.11.2018

Banka Slovenije, RAČUNSKO SODIŠČE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 43/2018Svet Banke Slovenije se je po odhodu guvernerja Boštjana Jazbeca odločil preveriti vse sodne postopke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Prihodnost javnega naročanja je v posodobljeni tehnologiji

Urša Ravnikar Šurk, 4.10.2018

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 38/2018Dne 17. in 18. septembra 2018 je v Portorožu potekal tradicionalni jesenski Veliki kongres javnega naročanja. Veliko govora je bilo o novi povezavi javnega naročanja in gradbene zakonodaje ter o tehnološkem napredku pri izvajanju in oddajanju javnih naročil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

ZZZS nezakonito porabil več kot 863.875 evrov

Urša Ravnikar Šurk, 23.8.2018

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 30-31/2018Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je od Računskega sodišča Republike Slovenije dobil mnenje s pridržkom za poslovanje v letu 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Predlog novele ZSPDSLS

Urša Ravnikar Šurk, 12.7.2018

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 27/2018Občine nimajo pravne podlage za pridobivanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem za leto 2019 izven sprejetega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Spremembe davčne zakonodaje v letu 2018

Guštin Irena, Medle Irma, Istenič Petra, Rupnik Tadeja, 15.2.2018

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

mag. Irena Guštin, Irma Medle, mag. Petra Istenič, mag. Tadeja Rupnik, Pravna praksa, 6/2018Državni zbor je 28. novembra 2017 potrdil paket davčnih zakonov. Sveženj obsega novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Predlagane rešitve "gredo v smeri nadaljnjega prestrukturiranja davčnih bremen, izboljšanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanja administrativnih bremen".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Porokova obveznost v luči lex Agrokor

mag. Boštjan Rejc, 15.6.2017

Ostalo

mag. Boštjan Rejc, Pravna praksa, 23/2017Evropska unija naj bi s svojim pravnim redom zagotavljala pravno varnost. Namesto tajnih uradnih listov, samovolje in arbitrarnosti bivših vzhodnih režimov naj bi evropski pravni red tudi v države bivše Jugoslavije in tako imenovanega vzhodnega bloka vnesel pravno varnost, predvidljivost in (pravno) stabilnost. Namesto tega se zdi, da je Evropska unija dosegla točko, ko njen pravni red, vključno s pravnim redom držav članic, postaja pravni red izjem (ang. law of exceptions). Republika Slovenija je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena zaradi depozitov (prihrankov) v Ljubljanski banki, hkrati pa se slovenskim varčevalcem v imenu evropskega pravnega reda odvzamejo prihranki v obliki delnic bank, kar naj se, vsaj po pričakovanju nekaterih, v urejenih pravnih redih ne bi dogajalo. V Evropski uniji imamo schengen, vendar se kljub temu na slovenskih mejah izvaja mejni nadzor. Ciniki bi komentirali, da še Jugoslavija ni bila tako shizofrena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Odmerjanje finančnih popravkov evropskih sredstev

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 19.1.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 2/2017Evropska unija si prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, pri čemer posebno pozornost namenja tudi podeželju, na kar se v tem prispevku posebej osredotočamo. Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo EU za razvoj podeželja, financirano iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Uredba (EU) št. 1303/2013 pa med drugim ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za sankcioniranje prejemnikov sredstev oziroma držav članic v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Na nacionalni ravni je sankcioniranje nepravilnosti pri izvedbi projektov, sofinanciranih iz EKSRP, primarno urejeno v Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1), ki v četrtem odstavku 56. člena določa, da organ z odločbo zavrne zahtevek stranke za izplačilo sredstev, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev. V praksi se je za sporno izkazala predvsem nacionalna ureditev, da so upravičeni stroški naložbe, ki se financirajo iz EKSRP, samo stroški, nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. Na podlagi takšne ureditve je lahko organ ob upoštevanju četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 upravičencu zavrnil celoten zahtevek za izplačilo sredstev, četudi je pred izdajo odločbe o pravici do sredstev nastal zgolj majhen del stroškov. V luči novejše prakse Sodišča EU je postalo očitno, da je razlaga nacionalne ureditve, ki se je v dosedanji praksi oblikovala tako, da se zahtevku v celoti ugodi ali pa se ga v celoti zavrne, neskladna z načelom sorazmernosti. Temu razmisleku je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Finančni popravki evropskih sredstev v luči vprašanja zaupanja v akte državnih institucij

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 17.11.2016

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 44/2016Uredba (EU) št. 1303/2013 v posebnem poglavju ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za finančno sankcioniranje tako prejemnikov sredstev iz Evropskih skladov (subjekti) kot tudi samih držav članic, v katerih se zadevni projekti sofinancirajo (projekti). Pred njo pa je v bistvenem enake določbe vsebovala Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006. V skladu z obema uredbama je država tista, ki je primarno odgovorna za nadzor nad pravilnostjo poteka zadevnih projektov in v primeru ugotovljenih nepravilnosti za sankcioniranje subjektov. V nasprotju s predstavljeno logiko pa se pri nas pojavljajo pravde, v katerih država terja od subjektov plačilo finančnih popravkov zaradi nepravilnosti pri posameznih projektih, ugotovljenih s strani Evropske komisije (Komisija), vendar po tem, ko je sama prek specializiranih organov in institucij že ugotovila in potrdila pravno pravilnost izvedbe konkretnih projektov, ki jih je v določenih primerih celo sama usmerjala. Ti primeri so problematični z več vidikov, pri čemer se ta prispevek osredotoča na vprašanje pravne vzdržnosti tovrstnega ravnanja države v luči načela varstva zaupanja v pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Štipendija za deficitarne poklice - slepa ulica v sistemu štipendiranja

Žiga Rejc, 3.9.2015

PRORAČUN

Žiga Rejc, Pravna praksa, 34/2015V zadnjih dneh avgusta je širša javnost - predvsem zaradi zapletov v zvezi s prijavo na javni razpis - iz medijev izvedela, da bo tisoč dijakom letos prvič dodeljena nova štipendija v slovenskem sistemu štipendiranja: štipendija za deficitarne poklice (v nadaljevanju: štipendija). Ker naj bi štipendijo dodeljevali po pravilu kdor prej pride, prej melje, je namreč prišlo do zrušitve spletne strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije, na kateri je bil objavljen tudi obrazec za prijavo. Zadevno spletno stran je samo v ponedeljek, 25. avgusta, ko se je začelo zbiranje prijav, do 11. ure namreč obiskalo kar 31.000 obiskovalcev. (Pravočasna) oddaja vloge za uspeh na razpisu bi bila tako lahko nekaterim kandidatom onemogočena, zato naj bi na resornem ministrstvu že razmišljali o razveljavitvi razpisa. Odločitev za tak način določanja kroga štipendistov pa ni edina posebnost te štipendije, ki kliče k vnovičnemu premisleku. Precejšnje neučinkovitosti vsebuje namreč tudi materialnopravna podlaga ureditve štipendije za deficitarne poklice. Poglejmo si na kratko, za katere neučinkovitosti gre.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

In favorem domini - problematika prevedb in vračilo preveč izplačanih plač v javnem sektorju

Katarina Rajgelj, 5.9.2013

PRORAČUN, Plače v negospodarstvu

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 34/2013V zadnjem času se je v javnem sektorju s strani delodajalcev (tako države kot tudi posrednih proračunskih uporabnikov, na primer različnih zavodov) povečalo izdajanje zahtevkov za vračilo preveč izplačanih plač. Zaposlenim so delodajalci ponudili tudi nove pogodbe o zaposlitvi s popravljenimi višinami plač. Največkrat gre za primere, ko so pristojne institucije (na primer Računsko sodišče ali pristojni inšpektorat) ugotovile, da je bil javnemu uslužbencu ob prevedbi plače v letu 2008 plačni razred nepravilno določen in je zato prejemal višjo plačo, kot bi mu pripadala na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Samo na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo tako od skupaj 907 zaposlenih na dan 1. avgusta 2008 nepravilno prevedenih 594 delavcev, pri čemer naj bi 24 oseb vračalo zneske celo nad 10.000 evrov bruto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Sporna praksa obdavčitve dobička osebnih družb

Radujko Blaž, Kek Tamara, 4.10.2012

Davek od dohodka pravnih oseb

Blaž Radujko, Tamara Kek, Pravna praksa, 38/2012Davčna uprava RS (DURS) je v prvi polovici leta 2012 začela pozivati družbe, ki so ali so bila organizirane v statusni obliki družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) ali komanditne družbe (k. d.), da naj neto dobiček (ustvarjen po obdavčitvi z rednim davkom na dohodek od pravnih oseb), pridobljen v letih od 2007 do 2011, (samo)obdavčijo z davčnim odtegljajem iz naslova dividende, kot to določa pojasnilo Generalnega davčnega urada št. 4210-151/2010 z dne 16. decembra 2010, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh DURS-a. V svojem pozivu k obračunu davčnega odtegljaja pristojni davčni uradi na kratko povzamejo bistveni del tega pojasnila in hkrati predlagajo prejemniku poziva, naj v najkrajšem roku, vendar pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, odda davčni obračun odtegljaja z uporabo obrazca REK-2 v okviru postopka samoprijave po 55. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Škodljiva obdavčitev pomorskih agentov

Rodica Jana, Jerman Boris, 1.3.2012

Druge davščine in olajšave

mag. Jana Rodica, dr. Boris Jerman, Pravna praksa, 8/2012Društvo za pomorsko pravo Slovenije in Mednarodni Propeller Klub pristanišča Koper sta na pobudo Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije (ZPPAS) 13. februarja v Kopru organizirala okroglo mizo Problematika obdavčitve pomorskih agentov po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Zelo aktualna tema je pritegnila veliko razpravljavcev, predstavnikov pomorskih agentov (ZPPAS), Društva za pomorsko pravo, Mednarodnega Propeller Kluba pristanišča Koper in predstavnika Gospodarske zbornice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Še o nadzornem odboru občine

Primožič Kužner Mojca, Radonič Martina, 17.11.2011

PRORAČUN

Mojca Primožič-Kužner, Martina Radonič, Pravna praksa, 44/2011 Dr. Miloš Senčur v svojem članku nasprotuje stališču Upravnega sodišča, ki ga je zavzelo v odločitvi o zavrženju tožbe v upravnem sporu med člani "starega" nadzornega odbora kot tožniki in občino kot toženko. Kot navaja tud
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄5

Javna ali nejavna seja sveta zavoda?

Mateja Radej-Bizjak, 10.2.2011

Banke, zavodi

mag. Mateja Radej-Bizjak, Pravna praksa, 5/2011Svet zavoda se lahko odloči, ali bodo njegove seje odprte ali zaprte za javnost oziroma ali bo navzočnost tretjih oseb dovoljena, saj javnost sej zavodov v veljavni zakonodaji ni predpisana. Vsak posamezni svet zavoda torej javnost dela opredeli v svojem poslovniku o delu. Zagotovo pa odločitev za eno ali drugo obliko delovanja prinaša svojevrstne posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄41

Pravo in davčni primež

Irena Polak-Remškar, 20.11.2003

Davki občanov in dohodnina

Irena Polak-Remškar, Pravna praksa, 41/2003V uvodniku PP, št. 29/2003, je bil objavljen prispevek dr. Mateja Lahovnika z naslovom Davčni primež in ekonomska logika. Vse zapisano je žal resnično in ni kaj dodati. K pisanju pa me je spodbudil tisti del prispevka, v katerem dr. Lahovnik opozarja, da naj bi novi zakon o dohodnini avtorski honora...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄35

Konkurenčno pravo in državne pomoči v Evropski skupnosti

Miša Zgonec-Rožej, 14.12.2000

Proračun, Varstvo konkurence, cene

Miša Zgonec-Rožej, Pravna praksa, 35/2000Svobodna konkurenca je temeljni in prvi pogoj za vzpostavitev notranjega trga kot prostora brez meja, kjer obstaja prosto gibanje blaga, oseb in kapitala. Za zagotovitev proste konkurence, je po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti(*1) prepovedana cela vrsta dejanj: karteli, zloraba dominantnega...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄1

Dohodnina - pomanjkljivo izpolnjena napoved

Bogdana Žigon-Roth, 11.1.1996

Davki občanov in dohodnina

Bogdana Žigon-Roth, Pravna praksa, 1/1996V davčno napoved, v rubriko "vzdrževani družinski člani", zavezanec pomotoma ni vpisal dveh otrok dijakinj v starosti 16 in 17 let. Davčni organ je zavezancu odmeril dohodnino ter mu pri tem ni upošteval olajšave za vzdrževane družinske člane. Proti odločbi o odmeri dohodnine je zavezanec vložil pri...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(1) 44(2) 43(1) 41(1)
38(2) 38-39(1) 35(1) 34(2)
34-35(1) 30-31(1) 27(1) 23(1)
19(1) 17-18(1) 16-17(1) 8(1)
6(1) 5(1) 2(1) 1(1)

Leto objave

2019(4) 2018(6) 2017(3) 2016(1)
2015(1) 2013(1) 2012(2) 2011(2)
2003(1) 2000(1) 1996(1)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.6. RAČUNSKO SODIŠČE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov