O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Kako naj država "raztrosi" denar

dr. Katarina Zajc, 9.5.2019

PRORAČUN

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 17-18/2019V nedavni številki Mladine (29. marec 2019, št. 13) je bil v članku o varčevanju in trošenju države citiran slavni rek Francisa Bacona: "Država bo v tem primeru imela polne kašče, a bodo ljudje kljub temu stradali. Denar je namreč kot gnoj, dober je samo, če ga raztrosimo."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Spregledane novosti postopka ugotavljanja statusa javnega naročnika po ZJN-3

Mitja Zakelšek, 28.3.2019

PRORAČUN

Mitja Zakelšek, Pravna praksa, 13/2019Kmalu bo tri leta, odkar se je začel uporabljati nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je v slovenski pravni red prenesel sveženj novih evropskih direktiv in pod eno streho združil pravila o javnem naročanju na splošnem in infrastrukturnem področju. O nemajhnem številu sprememb, na katere morajo z uveljavitvijo ZJN-3 biti pozorni njegovi uporabniki, je bilo prelitega že veliko črnila tako pravnih teoretikov kot uporabnikov zakona v praksi. Ni pa bilo doslej zaslediti poglobljenega strokovnega diskurza v zvezi z ureditvijo postopka za ugotavljanje statusa javnih naročnikov pred ministrstvom za javno upravo, ki je s sprejetjem ZJN-3 doživel navidezno drobne, vendar ne nepomembne vsebinske spremembe. Na smoter obstoja tega postopka, novosti v njegovi ureditvi po ZJN-3 in nekatere dileme, ki bi se v tej zvezi lahko zastavile v praksi javnega naročanja, skuša opozoriti ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Izogibanje javnemu naročanju med povezanimi podjetji kot posledica napačne implementacije direktive EU?

Mitja Zakelšek, 23.8.2018

PRORAČUN

Mitja Zakelšek, Pravna praksa, 30-31/2018Maja letos smo praznovali štirinajsto obletnico vstopa Republike Slovenije (RS) v Evropsko unijo (EU), ko je pravni red te nadnacionalne skupnosti postal sestavni del slovenskega pravnega reda. Na področju sekundarne zakonodaje EU (na primer direktiv) to pomeni, da mora država zagotoviti sprejem vseh ukrepov, ki so potrebni za pravočasno in pravilno implementacijo te zakonodaje. Pričakovali bi, da so v tem času organi javnih oblasti v RS to dolžnost posvojili in da se zavedajo njenih razsežnosti ter zagotavljajo njeno spoštovanje v praksi. A kot zgovorno priča primer zdaj že nekdanjega Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), še zdaleč ni tako in nas na tem področju očitno čaka še veliko dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Davčne ovire pri ustanavljanju alternativnih investicijskih skladov

Zorman Gregor, Mercina Jure, 22.12.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Gregor Zorman, Jure Mercina, Pravna praksa, 49-50/2016Leta 2015 je bil tudi v Sloveniji sprejet Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), s katerim se je v slovensko zakonodajo prenesla Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (direktiva o AIFM). Namen ZUAIS oziroma AIFMD je sprejem pravnega okvira za upravljavce alternativnih investicijskih skladov (AIS). S tem je bila postavljena pravna podlaga za upravljanje alternativnih investicijskih skladov, ki jih družbe za upravljanje v Sloveniji doslej niso smele tržiti. Zaradi posebne narave investicijskih skladov pa je za njihovo ustanavljanje poleg pravnega okvira odločilna tudi primerna davčna ureditev. Žal davčni okvir na tem področju še ni bil ustrezno prilagojen in ne predvideva posebnih in povsem jasnih določb pri obdavčitvi AIS in njihovih investitorjev, kar močno zavira njihov razmah v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Doktrina javno-javno sodelovanje na področju javnega naročanja

Marko Zupanc, 24.11.2016

PRORAČUN

Marko Zupanc, Pravna praksa, 45-46/2016V nasprotju z doktrino, ki je primarno utemeljena na sodbi Sodišča EU v zadevi C-107/98, Teckal Srl, z dne 18. novembra 1999 in je na podlagi sodb Sodišča EU in na njih utemeljeni praksi javnega naročanja poznana kot "doktrina in-house" na področju javnega naročanja (t. i. institucionalizirano oziroma vertikalno sodelovanje), za temeljno sodbo doktrine "javno-javno sodelovanje" na področju javnega naročanja neformalno štejemo sodbo Sodišča EU v zadevi C-480/06, Komisija EU proti Nemčiji, z dne 9. junija 2009 (sodba C-480/06). Omenjeno doktrino, ki se je razvijala in se razvija s prakso sodišča EU, po novem izrecno normirata Direktiva 2014/24/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (Direktiva 2014/24/EU), četrti odstavek (v povezavi s petim odstavkom) člena 12, ter Direktiva 2014/25/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES Direktiva 2014/25/EU), četrti odstavek (v povezavi s petim odstavkom) člena 28.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Nadaljnji razvoj doktrine in-house na področju javnega naročanja

Marko Zupanc, 10.4.2014

PRORAČUN

Marko Zupanc, Pravna praksa, 14/2014V skladu s prakso Sodišča EU lahko naročnik (pod predpostavkami, ki sem jih na straneh te revije že predstavil) izpolni naloge v javnem interesu, ki so mu naložene, z lastnimi upravnimi, tehničnimi in drugimi sredstvi ter se pri tem ni dolžan obrniti na zunanje subjekte, ki niso del njegovih služb. Pravo EU na področju javnih naročil se (po t. i. doktrini in-house na področju javnega naročanja) ne uporablja, če javni naročnik nad izbranim subjektom (pravno ločenim od njega) izvaja nadzor, podoben nadzoru, ki ga izvaja nad lastnimi službami, hkrati pa ta subjekt izvaja (realizira) pretežni (bistveni) del svojih dejavnosti z enim ali več javnimi organi, ki ga nadzirajo. Vendar udeležba, čeprav manjšinska, zasebnega podjetja v kapitalu družbe, v kateri je udeležen tudi javni naročnik, izključuje možnost, da bi lahko ta naročnik nad tem podjetjem izvajal podoben nadzor, kot ga izvaja nad svojimi službami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Davek na nepremičnine - vidik občine

Nejc Zemljak, 23.1.2014

Poravnava davkov in prispevkov, LOKALNA SAMOUPRAVA

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 3/2014>Davek na nepremičnine je uveljavljen. Poslan je sicer tudi v ustavno presojo, ampak pustimo času čas in se obnašajmo, kot da bo v taki obliki tudi ostal. Kaj je prinesel občinam?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Pravna ureditev izvajanja dimnikarske službe v RS s poudarkom na ekonomski (ne)učinkovitosti

Mulec Breda, Zajc Katarina, 26.9.2013

Uprava, PRORAČUN

dr. Breda Mulec, dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 37/2013Članek analizira slovenske predpise na področju izvajanja dimnikarskih storitev in jih primerja s predpisi EU oziroma s predpisi držav članic EU na tem področju. Številni upravni in sodni postopki (obnove postopkov, ponovno odločanje in tožbe), civilne pobude, javne razprave o izvajanju dimnikarske službe v Republiki Sloveniji in navsezadnje negativno mnenje Računskega sodišča RS ter vedno nova poizvedovanja Evropske komisije, ali na tem področju obstajajo prepovedani monopoli, kažejo na to, da obstaja resen dvom o učinkovitem izvajanju dimnikarske službe. Neučinkovito izvajanje dimnikarske službe v Sloveniji po najinem mnenju povzročajo neustrezni nacionalni predpisi, ki določajo geografske monopole s podeljevanjem izključnih koncesij za dimnikarske storitve. S pomočjo primerjalne pravno-ekonomske analize ureditve izvajanja dimnikarskih storitev bova predlagali tisto ureditev, ki bo z vidika stroškov in javnega interesa najučinkovitejša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Pet izhodišč, ki bi jih morala upoštevati nova obdavčitev nepremičnin

Nejc Zemljak, 5.9.2013

Druge davščine in olajšave

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 34/2013Pomlad 2013 je razburkal predlog davka na nepremičnine, ki predvideva nadomestitev treh davčnih obveznosti - nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in davka na premoženje - z enotnim davkom na nepremičnine. Javna razprava je bila burna, argumentov za in proti je precej, v nadaljevanju pa želim izluščiti nekaj izhodišč, ki se jim nova obdavčitev ne bi smela izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

Razmejitev med javnimi naročili storitev in koncesijami storitev

Marko Zupanc, 9.6.2011

PRORAČUN

Marko Zupanc, Pravna praksa, 22/2011univ. dipl. pravnik, svetovalec Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. Namen tega članka je predstaviti zlasti sodno prakso Sodišča Evropske unije, m
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄44

Nebistvene formalne pomanjkljivosti ponudb v praksi javnega naročanja

Marko Zupanc, 12.11.2009

PRORAČUN

Marko Zupanc, Pravna praksa, 44/2009Naročniki (posredno pa tudi ponudniki) se v postopkih javnega naročanja (postopkih oddaje javnih naročil) pogosto srečujejo z vprašanjem, katero ponudbo označiti za formalno nepopolno in katere ne. Formalno nepopolna je namreč tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstit...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Poziv Računskega sodišča za razrešitev odgovorne osebe

Peter Zmagaj, 1.10.2009

PRORAČUN, Uprava

Peter Zmagaj, Pravna praksa, 38/2009V prispevku obravnavam najstrožjo sankcijo, ki jo lahko izreče Računsko sodišče Republike Slovenije, to je poziv za razrešitev odgovorne osebe. Pri tem predstavim normativno urejenost področja in izvajanje v praksi od uveljavitve Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1)1 iz leta 2001. Izhajam iz teze, d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄46

Nadgradnja doktrine in-house na področju javnega naročanja

Marko Zupanc, 27.11.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), PRORAČUN

Marko Zupanc, Marko Zupanc, Pravna praksa, 46/2008Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄2

Doktrina in-house na področju javnega naročanja

Marko Zupanc, 17.1.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), PRORAČUN

Marko Zupanc, Pravna praksa, 2/2008univ. dipl. pravnik, svetovalec Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. Ko slišimo koga v povezavi z javnim naročanjem omeniti in-house naročila, že na podlagi prevoda besedne...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄11

Oprostitev plačila davka na dediščino

Katarina Zidar, 22.3.2007

Človekove pravice, Davki občanov in dohodnina

Katarina Zidar, Pravna praksa, 11/2007univ. dipl. pravnica, LL.M., pravna sodelavka na ESČP Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je zaposlena. Burden in Burden proti Združenemu kraljestvu, št. 13378/05, 12. december 2006 V vse več državah se davčne oprostitve pri dedovanju razširjajo na is...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄35

Konkurenčno pravo in državne pomoči v Evropski skupnosti

Miša Zgonec-Rožej, 14.12.2000

Proračun, Varstvo konkurence, cene

Miša Zgonec-Rožej, Pravna praksa, 35/2000Svobodna konkurenca je temeljni in prvi pogoj za vzpostavitev notranjega trga kot prostora brez meja, kjer obstaja prosto gibanje blaga, oseb in kapitala. Za zagotovitev proste konkurence, je po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti(*1) prepovedana cela vrsta dejanj: karteli, zloraba dominantnega...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄30-31

Davki: DDV in avtorski honorarji

Andrej Zupančič, 28.10.1999

Intelektualna lastnina, Davki občanov in dohodnina

Andrej Zupančič, Pravna praksa, 30-31/1999V javnosti se kot jara kača, brez konca in kraja ponavlja (nepravilna) informacija, da so avtorski honorarji obdavčeni z dvema stopnjama DDV(*1): praviloma z 19-odstotno stopnjo, izjemoma z 8-odstotno stopnjo, slednje od prometa avtorskih pravic s področja književnosti, znanosti in umetnosti. "Iz...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄25

Državna pomoč v Evropski uniji

Bojan Zidarič, 28.12.1995

Proračun

Bojan Zidarič, Pravna praksa, 25/1995Državna pomoč, ki jo države članice Evropske unije dajejo podjetjem, ki poslujejo v EU, znaša povprečno 13,5 milijard ECU letno. Pomoči so deležna tudi podjetja, ki niso v lasti EU, vendar imajo sedež (ali se šele ustanavljajo) v eni izmed držav članic EU. Predpisi EU o državni pomoči se nahajajo...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 46(1) 45-46(1) 44(1)
38(1) 37(1) 35(1) 34(1)
30-31(2) 25(1) 22(1) 17-18(1)
14(1) 13(1) 11(1) 3(1)
2(1)

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2016(2) 2014(2)
2013(2) 2011(1) 2009(2) 2008(2)
2007(1) 2000(1) 1999(1) 1995(1)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.3. PRORAČUN

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov