O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 100)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

eRevizija

Patricij Maček, 14.11.2019

PRORAČUN

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2019Septembra je bil vzpostavljen nov spletni portal Državne revizijske komisije eRevizija, katerega namen je, kot lahko preberemo, elektronska izmenjava informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil. Novi spletni portal eRevizija se bo začel uporabljati 29. decembra 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Prenovljen portal eJN

Patricij Maček, 16.5.2019

PRORAČUN

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019Nedavno se je v novo podobo odel spletni portal eJN - portal, ki je namenjen podpori elektronskemu javnemu naročanju. Kot so sporočili z Ministrstva za javno upravo, je portal oblikovan na osnovi odzivnega spletnega designa, kar pomeni, da je do njega možno dostopati prek različnih naprav in brskalnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Večplastnost "črkobralstva" pri izvajanju davčne zakonodaje

Nina Mladenovič, 11.4.2019

Davki občanov in dohodnina

Nina Mladenovič, Pravna praksa, 15/2019V prispevku bi želela opozoriti na pravne izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujemo uradniki, ki moramo odločati o davčnih obveznostih državljanov. Čeprav sta odmera in pobiranje davkov v javnem interesu vseh ljudi, ki živijo v določeni skupnosti, pa finančno breme, ki ga predstavlja davčna obveznost, posameznika ali pravno osebo postavlja v položaj, ko želi svoj zasebni interes čim bolj zaščititi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Elektronsko javno naročanje Republike Slovenije

Patricij Maček, 7.3.2019

PRORAČUN

Patricij Maček, Pravna praksa, 9-10/2019Dne 1. aprila 2018 je elektronsko oddajanje ponudb postalo obvezno, s čimer je bilo omogočeno brezplačno izvajanje postopkov javnih naročil od začetka do konca v nepapirni obliki. Tokrat pa so za hitrejšo in enostavnejšo oddajo ponudb tako za domače kot tuje ponudnike na Ministrstvu za javno upravo z nekaterimi nadgradnjami posodobili sistem elektronskega javnega naročanja e-JN, so sporočili z omenjenega ministrstva. Ključna novost je, da od 1. februarja 2019 dalje ob oddaji ponudbe za podpis dokumentov ponudnik ne potrebuje več varnega elektronskega podpisa, temveč ponudbo odda kot registriran uporabnik v sistemu e-JN.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Mobilna aplikacija eDavki

Patricij Maček, 7.2.2019

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Patricij Maček, Pravna praksa, 5-6/2019Za boljše informiranje in lažje poslovanje fizičnih oseb s Finančno upravo Republike Slovenije je ta razvila novo mobilno aplikacijo eDavki, ki nudi prek 30 funkcij, pri čemer je ključna ta, da posameznika obvesti, če mu delodajalec v preteklem mesecu ni obračunal in/ali plačal prispevkov za socialno varnost. Pri tem velja izpostaviti, da posameznik obvestilo prejme samodejno, ne da bi mu bilo treba aplikacijo sploh odpreti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

TAXEDU

Patricij Maček, 17.1.2019

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Patricij Maček, Pravna praksa, 3/2019Spletni portal TAXEDU je spletna stran Evropske unije (EU), ki je namenjena izobraževanju mladih o davkih. Cilji portala so: (1) izboljšati fiskalno izobraženost mladih evropskih državljanov, (2) z izobraževanjem zmanjšati davčne utaje in goljufije po Evropi ter (3) državljane EU informirati o storitvah in možnostih, ki jih davki omogočajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

O predlaganih spremembah Zakona o davku na tonažo

Martina Mahnič, 13.12.2018

Davek od dohodka pravnih oseb

Martina Mahnič, Pravna praksa, 48/2018Republika Slovenija je leta 2007 skladno s Smernicami Evropske unije sprejela Zakon o davku na tonažo (ZDTon). S tem zakonom je nameravala spodbuditi konkurenčnost slovenskih podjetij ter ohranjanje delovnih mest in pomorskega strokovnega znanja in izkušenj. Zakon naj bi podprl razvoj pomorskega gospodarstva, zaposlovanje pomorščakov iz držav članic EU in registracijo plovil v državah članicah. Slovensko davčno zakonodajo naj bi prilagodil zakonodajam drugih pomorskih držav članic EU in prispeval k povezovanju pomorskih gospodarstev držav članic ob istočasnem ohranjanju splošne konkurenčnosti flote. Prav tako naj bi sistem davka na tonažo spodbujal vpisovanje ali ponovno vpisovanje ladij v slovenski ladijski register. Z vsem tem naj bi ZDTon prispeval tudi k oblikovanju varnega, učinkovitega, zaščitenega in okolju prijaznega sektorja pomorskega prometa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Plačilo davka od dohodka iz zaposlitve napotenih delavcev

Luka Mišič, 5.7.2018

Davki občanov in dohodnina

Luka Mišič, Pravna praksa, 26/2018Prispevek, ki delno temelji na nedavno objavljeni razpravi o plačilu davkov in prispevkov za napotene delavce, podrobneje analizira pravila za določitev pristojne države v skladu s 15. členom Vzorčne konvencije OECD. Medtem ko za določitev pristojne države na področju socialne varnosti na ravni EU veljajo pravila koordinacije sistemov socialne varnosti, ki izhajajo iz Uredbe 883/2004, je pristojnost usklajevanja davčne zakonodaje prepuščena državam članicam. S tem namenom države sprejemajo nacionalno zakonodajo in sklepajo mednarodne sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Ti praviloma sledijo določbam Vzorčne konvencije OECD, ki je kot splošna podlaga za sprejemanje konkretnih sporazumov obravnavana v tej razpravi. Razkorak med davčno ureditvijo in ureditvijo socialne varnosti, ki lahko zaradi pristojnosti različnih držav pomeni ovire za prost pretok storitev in delavcev, ni del te razprave. Enako velja za pravila delovnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Spremembe davčne zakonodaje v letu 2018

Guštin Irena, Medle Irma, Istenič Petra, Rupnik Tadeja, 15.2.2018

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

mag. Irena Guštin, Irma Medle, mag. Petra Istenič, mag. Tadeja Rupnik, Pravna praksa, 6/2018Državni zbor je 28. novembra 2017 potrdil paket davčnih zakonov. Sveženj obsega novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Predlagane rešitve "gredo v smeri nadaljnjega prestrukturiranja davčnih bremen, izboljšanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanja administrativnih bremen".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Oblastna ravnanja in javna naročila

dr. Aleksij Mužina, 8.6.2017

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 22/2017Urejanje notranje organizacije države (iure imperii) je odvisno le od ustavnega sistema posamezne države članice, zato naj vanj pravo Unije ne posega. Sodišče EU je tako že večkrat priznalo, da lahko vsaka država članica prosto in kakor se ji zdi najbolj primerno razdeli pristojnosti na nacionalni ravni ter da je način, kako države članice organizirajo izvajanje javnih pooblastil znotraj države, odvisen le od ustavnega sistema posamezne države članice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Uravnoteženost, transparentnost in davkoplačevalci

dr. Jože Mencinger, 30.3.2017

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 12-13/2017So tri besede, ki zaznamujejo zdajšnji čas. Razprava o dogajanjih v družbi brez uporabe vsaj ene ali pa dveh med njimi je komaj mogoča; v politiki so najbolj zaželene kombinacije vseh treh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Odmerjanje finančnih popravkov evropskih sredstev

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 19.1.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 2/2017Evropska unija si prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, pri čemer posebno pozornost namenja tudi podeželju, na kar se v tem prispevku posebej osredotočamo. Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo EU za razvoj podeželja, financirano iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Uredba (EU) št. 1303/2013 pa med drugim ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za sankcioniranje prejemnikov sredstev oziroma držav članic v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Na nacionalni ravni je sankcioniranje nepravilnosti pri izvedbi projektov, sofinanciranih iz EKSRP, primarno urejeno v Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1), ki v četrtem odstavku 56. člena določa, da organ z odločbo zavrne zahtevek stranke za izplačilo sredstev, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev. V praksi se je za sporno izkazala predvsem nacionalna ureditev, da so upravičeni stroški naložbe, ki se financirajo iz EKSRP, samo stroški, nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. Na podlagi takšne ureditve je lahko organ ob upoštevanju četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 upravičencu zavrnil celoten zahtevek za izplačilo sredstev, četudi je pred izdajo odločbe o pravici do sredstev nastal zgolj majhen del stroškov. V luči novejše prakse Sodišča EU je postalo očitno, da je razlaga nacionalne ureditve, ki se je v dosedanji praksi oblikovala tako, da se zahtevku v celoti ugodi ali pa se ga v celoti zavrne, neskladna z načelom sorazmernosti. Temu razmisleku je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Davčne ovire pri ustanavljanju alternativnih investicijskih skladov

Zorman Gregor, Mercina Jure, 22.12.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Gregor Zorman, Jure Mercina, Pravna praksa, 49-50/2016Leta 2015 je bil tudi v Sloveniji sprejet Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), s katerim se je v slovensko zakonodajo prenesla Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (direktiva o AIFM). Namen ZUAIS oziroma AIFMD je sprejem pravnega okvira za upravljavce alternativnih investicijskih skladov (AIS). S tem je bila postavljena pravna podlaga za upravljanje alternativnih investicijskih skladov, ki jih družbe za upravljanje v Sloveniji doslej niso smele tržiti. Zaradi posebne narave investicijskih skladov pa je za njihovo ustanavljanje poleg pravnega okvira odločilna tudi primerna davčna ureditev. Žal davčni okvir na tem področju še ni bil ustrezno prilagojen in ne predvideva posebnih in povsem jasnih določb pri obdavčitvi AIS in njihovih investitorjev, kar močno zavira njihov razmah v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Finančni popravki evropskih sredstev v luči vprašanja zaupanja v akte državnih institucij

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 17.11.2016

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 44/2016Uredba (EU) št. 1303/2013 v posebnem poglavju ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za finančno sankcioniranje tako prejemnikov sredstev iz Evropskih skladov (subjekti) kot tudi samih držav članic, v katerih se zadevni projekti sofinancirajo (projekti). Pred njo pa je v bistvenem enake določbe vsebovala Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006. V skladu z obema uredbama je država tista, ki je primarno odgovorna za nadzor nad pravilnostjo poteka zadevnih projektov in v primeru ugotovljenih nepravilnosti za sankcioniranje subjektov. V nasprotju s predstavljeno logiko pa se pri nas pojavljajo pravde, v katerih država terja od subjektov plačilo finančnih popravkov zaradi nepravilnosti pri posameznih projektih, ugotovljenih s strani Evropske komisije (Komisija), vendar po tem, ko je sama prek specializiranih organov in institucij že ugotovila in potrdila pravno pravilnost izvedbe konkretnih projektov, ki jih je v določenih primerih celo sama usmerjala. Ti primeri so problematični z več vidikov, pri čemer se ta prispevek osredotoča na vprašanje pravne vzdržnosti tovrstnega ravnanja države v luči načela varstva zaupanja v pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Človekove pravice Banke Slovenije

dr. Jože Mencinger, 19.8.2016

Banke, zavodi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 31-32/2016Poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine sem si doslej predstavljal kot stanje, v katerem je na eni strani nemočen posameznik, na drugi brezobzirna oblast. Narobe. Po nedavno vloženi in medtem s strani Upravnega sodišča "začasno" zavrženi tožbi so bile "človekove pravice" kršene kar Banki Slovenije, kršila pa jih Republika Slovenija oziroma Okrožno sodišče v Ljubljani. Zakaj gre, najbrž vsi pravniki bolj ali manj vedo ali pa bi bilo dobro, da bi vedeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav?

Strban Grega, Mihalič Renata, 14.7.2016

Davki občanov in dohodnina, Človekove pravice

dr. Grega Strban, dr. Renata Mihalič, Pravna praksa, 28/2016Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Nadomestitev koncesije za rabo vode z vodnim dovoljenjem

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, 7.4.2016

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2016Do sprejema novele ZV-1B je Zakon o vodah (ZV-1) določal, da je treba za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, za pristanišče in sidrišče ter za gojenje morskih organizmov in gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode, večjo od 0,5 kvadratnega kilometra, pridobiti koncesijo. Težava te ureditve je bila, da je morala (oziroma naj bi morala) oseba, ki je želela na lastnem zemljišču na primer proizvajati električno energijo v mali hidroelektrarni, konkurirati z drugimi zainteresiranimi subjekti v negotovem postopku javnega razpisa, nazadnje pa so lahko pridobili koncesijo prav ti drugi subjekti. Zakonodajalec je z novelo ZV-1B to anomalijo odpravil, vendar pa je to storil na način, ki verjetno povzroča več težav, kot jih odpravlja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

V znamenju uvedbe davčnih blagajn

Patricij Maček, 18.2.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Patricij Maček, Pravna praksa, 7-8/2016"Danes je prek aplikacije Preveri račun preverjen vsak trideseti račun, izdan v Sloveniji," je učinkovitost uresničevanja Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) na prvih Dnevih davkov, računovodstva in poslovnih informacij, ki so potekali 4. in 5. februarja v GH Union v Ljubljani, orisal Sebastijan Prepadnik s Finančne uprave RS (FURS). Na konferenci, ki jo je pripravila družba IUS SOFTWARE (GV Založba), je bilo organiziranih sedem tematskih sklopov, v okviru katerih je spregovorilo šest strokovnjakov za področja davkov, računovodstva in poslovnih informacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Oslabljena ali okrepljena bančna tajnost?

mag. Peter Merc, 20.8.2015

Banke, zavodi

mag. Peter Merc, Pravna praksa, 31-32/2015Bančna tajnost je desetletja veljala za temeljni institut bančništva. Banke kot kreditne institucije je zavezovala k varovanju podatkov o komitentih, ki so jih banke pridobile na podlagi poslovnega razmerja. V zadnjih nekaj letih se trend giblje v smeri omejevanja tega instituta. Podpis pogodbe o izmenjavi podatkov med EU in Švico konec maja letošnjega leta se označuje kot konec bančne tajnosti švicarskih bank, ki je nedvomno veljala za globalni sinonim varovanja zaupnosti podatkov o bančnih komitentih. Nedavno sprejeti novi Zakon o bančništvu (ZBan-2) se je med drugim dotaknil tudi vprašanja dolžnosti varovanja zaupnih podatkov bank, ki velja za banke, delujoče na območju Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

O čem bi DKOM smela in morala ponovno odločati?

Nenad Mrdaković, 20.8.2015

PRORAČUN

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 31-32/2015Namen prispevka je strnjeno opozoriti na problem (ne)odločanja Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) v zadevah, ki se dotikajo vprašanja ponudbene cene, sestavljene v nasprotju s pošteno konkurenco, o katerem se DKOM v skladu z novejšo prakso izreka za nepristojno. Opozoril bom tudi na ključne pomanjkljivosti osnutka Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) glede vprašanja učinkovite konkurence in podal nekaj predlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Javna naročila in finančne korekcije v evropskih investicijskih projektih s poudarkom na sodni praksi EU

dr. Breda Mulec, 9.7.2015

PRORAČUN

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 27/2015Obdobje programskega in finančnega obdobja za koriščenje evropskih kohezijskih sredstev 2007-2013 se bo po načelu N-2 končalo konec leta 2015. Začelo pa se je že novo obdobje 2014-2020, z novim svežnjem evropskega denarja. EU je sprejela finančne in pravne podlage (evropske uredbe), Evropska komisija pa je 16. decembra 2014 potrdila temeljni programski dokument, ki je potreben, da se sproži kolesje slovenskih ustanov za čim hitrejšo in učinkovitejšo porabo dodeljenih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Spremenjena vloga Družbe za upravljanje terjatev bank

mag. Peter Merc, 14.5.2015

Banke, zavodi

mag. Peter Merc, Pravna praksa, 19/2015Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je de iure že v svojem četrtem letu delovanja, de facto pa v drugem, saj je postala operativna šele v začetku leta 2014 s prenosom prvih terjatev komercialnih bank. Do bistvene razlike med de iure in de facto pa pri DUTB ne prihaja le pri vprašanju njenega začetka dejanskega delovanja, ampak tudi pri vprašanju vloge DUTB v celotnem procesu sanacije slovenskega bančnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Razmerje med odvzemom premoženja nezakonitega izvora in obdavčitvijo nenapovedanih dohodkov

Jure Mercina, 19.2.2015

Obligacije, Poravnava davkov in prispevkov

Jure Mercina, Pravna praksa, 7-8/2015V prilogi Pravne prakse, št. 5/2015, je bil objavljen prispevek Nekatere ustavnopravne dileme glede postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora, v katerem sta avtorja predstavila aktualna vprašanja, povezana s tem postopkom. K poglobljenemu prispevku avtorjev bi želel dodati še nekaj dilem, ki se pojavljajo v praksi pri uporabi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Te so povezane predvsem z razmerjem med postopkom po ZOPNI in postopkom obdavčitve nenapovedanih dohodkov po 68.a členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Postavlja se namreč vprašanje, ali ni z začetkom postopkov po ZOPNI kršeno načelo prepovedi ponovnega sojenja v isti zadevi (ne bis in idem), kadar je bil v isti zadevi že pravnomočno končan kazenski postopek oziroma postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Dopustne dopolnitve in spremembe ponudb po ZJN-2

mag. Marija Bukovec Marovt, 22.1.2015

PRORAČUN

mag. Marija Bukovec-Marovt, Pravna praksa, 3-4/2015Zadnja novela zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) je v naš pravni red prinesla vprašanje, kako razlagati določbo prvega odstavka 78. člena, ki se nanaša na dopustne spremembe in dopolnitve ponudb. Da bo to v praksi sporno, je bilo jasno že na obravnavi pristojnega delovnega telesa Državnega zbora, na kateri je na domnevno neusklajenost naše zakonodaje opozoril predsednik Državne revizijske komisije. Tako se je po sprejemu zakona bolj ali manj ugibalo, kakšna bo praksa Državne revizijske komisije pri vprašanju, ali mora pri dopustnih dopolnitvah ponudb dejstvo že obstajati v času oddaje ponudbe in je ponudbo mogoče dopolniti zgolj z dokazom o tem ali pa naročnik sme oziroma celo mora dopustiti spreminjanje ponudbe (ter pri tem niti ni pomembno, ali je dejstvo, ki ga spreminja, ob poteku roka za oddajo ponudb obstajalo ali ne) vse dotlej, dokler po merilih najugodnejša ponudba ni popolna.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 46(2) 44(3)
43(2) 42-43(1) 41-42(1) 40-41(1)
39(1) 38(2) 37(5) 36(1)
36-37(1) 35(1) 33(4) 33-34(1)
32(1) 31-32(4) 30(1) 28(2)
27(1) 27-28(1) 26(1) 25(1)
23(1) 22(2) 22-23(1) 20-21(1)
19(4) 18(1) 18-19(1) 17(3)
17-18(1) 16-17(3) 15(4) 14(1)
14-15(3) 12(1) 12-13(1) 11(1)
10(2) 9(2) 9-10(1) 8(1)
7(2) 7-8(2) 6(2) 6-7(1)
Več...

Leto objave

2019(6) 2018(3) 2017(4) 2016(6)
2015(6) 2014(4) 2013(9) 2012(2)
2011(5) 2010(4) 2009(1) 2008(1)
2007(7) 2006(10) 2005(8) 2004(4)
2003(4) 2002(4) 2000(3) 1999(2)
1998(1) 1997(2) 1995(2) 1994(1)
1991(1)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.6. RAČUNSKO SODIŠČE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov