O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 11
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 254)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Zloraba davčne zakonodaje na področju davka od dohodkov pravnih oseb

mag. Dominik Kuzma, 18.6.2020

Davek od dohodka pravnih oseb, Davki občanov in dohodnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 24-25/2020Zlorabe na davčnem področju imajo praktično neomejeno število pojavnih oblik. Davčna zakonodaja take zlorabe preprečuje tako s splošnimi prepovedmi izogibanja davčnim obveznostim kot s specialnimi določbami, ki so usmerjene v preprečevanje najbolj pogostih oziroma prepoznavnih oblik izogibanja davčnim obveznostim. Z letom 2019 je začela veljati splošna klavzula za namene preprečevanja zlorab na področju davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO), vsebovana v 2.a členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Uveljavljanje olajšave za otroka, ki nima istega stalnega prebivališča

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.6.2020

Davki občanov in dohodnina

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2020• Ali res drži, da je za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana po novem nujno, da ima ta prijavljeno isto stalno prebivališče kot tisti, ki ga želi uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Poudarki iz poročila o delu DKOM za leto 2019

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 28.5.2020

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 20-21/2020Kot vsako leto je tudi letos Državna revizijska komisija (DKOM) kot poseben, neodvisen in samostojni organ pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil pripravila letno poročilo o delu v preteklem letu. Čeprav je poročilo DKOM v prvi vrsti namenjeno nadzoru zakonodajne veje oblasti nad njenim delom, pa informacije in statistični podatki v poročilu hkrati nudijo celovit pregled stanja na področju pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil za vse udeležence - ponudnike, naročnike in nasploh vse, ki se s področjem javnega naročanja poklicno ukvarjamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Davčni položaj pomorščakov in interventni ukrepi

Lana Krznarič, 14.5.2020

Davki občanov in dohodnina, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Lana Krznarič, Pravna praksa, 19/2020V času epidemije bolezni covid-19 je bilo sprejetih več interventnih zakonov za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Vsebovali so ukrepe na različnih področjih, v katere pa ni bila zajeta skupina slovenskih državljanov, na katero prav tako pomembno vplivajo posledice epidemije zaradi okoliščin v zvezi z njihovim delom - pomorščaki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 26.3.2020

PRORAČUN, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 12/2020Vsi naročniki na splošnem področju morajo v razpisno dokumentacijo kot obvezni razlog za izključitev ponudnika vključiti tudi pogoj nekaznovanosti, ki velja tako za gospodarski subjekt kot tudi za osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, in za osebe, ki imajo pri gospodarskem subjektu pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Ob odločitvi DKOM o oddaji JN izgradnje objektov Glinščica

dr. Vesna Kranjc, 12.3.2020

PRORAČUN

dr. Vesna Kranjc, Pravna praksa, 10/2020Državna revizijska komisija (DKOM) je s sklepom, št. 018-152/2019-87, z dne 14. februarja 2020 odločila, da se odločitev družbe 2TDK o izbiri izvajalca za oddajo javnega naročila "Izvedba objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper" razveljavi. V sklepu navedeni razlogi za odločitev so presenečenje, a ne zgolj to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Črnogorska inovacija za polnjenje proračuna

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 6.2.2020

PRORAČUN

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 5/2020Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v predvolilnem soočenju v sebi lastnem slogu protikandidatu zabrusila, da je treba "za polnjenje proračuna poiskati nove, inovativne pristope in se ne zanašati le na davke". Naši parlamentarci so to povedali manj jasno: "Subvencije za delovno aktivnost morajo biti in to, da v proračunu ni denarja, ne more biti izgovor." Zato se mi zdi Kolindina ideja o polnjenju proračuna brez povečevanja davkov res vredna razmisleka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Prehajanje med (davčnimi) postopki: inovativnost ali erozija pravne varnosti?

dr. Polonca Kovač, 3.10.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 37/2019V teoriji in praksi upravnega procesnega prava je eno tradicionalnih pravil, da se mora uveden postopek končati. Zaključek postopka pomeni izdajo posamičnega upravnega akta, tj. (i) meritorno upravno odločbo ali (ii) procesni sklep o ustavitvi postopka. Tako določata zlasti 207. in 135. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tretje možnosti v splošni ureditvi ni; če se ne izda niti odločbe niti sklepa o ustavitvi postopka, velja molk organa in fikcija negativne odločbe po 222. oziroma 256. členu ZUP. Enake temelje vzpostavlja Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) za sodno varstvo. Toda Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), ki velja v davčnih upravnih postopkih kot nadrejeni lex specialis, ima inter alia glede zaključka ali t. i. "prehoda" določenih postopkov v druge postopke specialne določbe, za katere pa ni povsem jasno, kako jih sistemsko razlagati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije?

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 29.8.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 32/2019V zadnjem času se mediji veliko ukvarjajo s postopki javnega naročanja. Pojavljajo se očitki, da je z zahtevki za revizijo mogoče blokirati prav vse projekte, tudi takšne, ki so za državo zelo pomembni, npr. infrastrukturni projekti. Očitki letijo na vse udeležence: na neizbrane ponudnike, češ da z vlaganjem zahtevkov za revizijo želijo izsiliti, da bi bili izbrani, četudi je bila ponudba izbranega ponudnika daleč najugodnejša. Naročnikom se očita, da ne znajo voditi postopkov javnega naročanja, zaradi česar so zahtevki za revizijo uspešni. Zakonodajalcu se očita, da predpisi ponudnikom omogočajo preširoko pravno varstvo in da bi bilo možnost uveljavljanja pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja treba omejiti. Na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) letijo očitki o tem, da niso zagotovljeni ustrezni mehanizmi za zagotavljanje nepristranskosti odločanja, da se postopki vlečejo predolgo in da DKOM z enako prioriteto in hitrostjo obravnava tako javna naročila državnega pomena (npr. infrastrukturni projekti) kot javna naročila, ki bi jim težko pripisali že lokalni pomen (npr. dobava sladoleda za gostinske obrate v neki občini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Skrb za starejše ali borba za dodaten proračunski denar?

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 6.6.2019

PRORAČUN, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 21-22/2019Enajstega maja sem tako kot tisoči drugih prehodila del Poti spominov in tovarištva. Doživela sem pravi šok zaradi "bombardiranja" pohodnikov z rumenimi plakati, ki jih je organizacija Amnesty International namestila vzdolž (praktično) celotne poti. Parole na plakatih so vzbujale jezo, celo agresijo proti tistim, ki dopuščajo takšno stanje. Bolje poučeni ali razmišljujoči mimoidoči pa so se spraševali, čemu to služi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Konzorcij ponudnikov za izvedbo javnega naročila

mag. Matjaž Kovač, 9.5.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 17-18/2019Pri kompleksnih predmetih javnega naročanja in pravilih posamezni ponudnik pogosto ne izpolnjuje vseh ekonomskih, kadrovskih in tehničnih zahtev naročnika. Skupina ponudnikov jih izpolnjuje v večji meri, zato pravila o javnem naročanju omogočajo, da ima v postopkih oddaje javnih naročil skupina ponudnikov enak položaj, kot ga ima sicer v poslovni praksi. Skupina oseb, ki sicer ni pravna oseba oziroma ni enovita, se obravnava kot ekonomska celota oziroma kot enovita oseba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

(Ne)ustavnost določbe poroštva po 148. členu ZDavP-2

Nataša Klančnik, 21.3.2019

Davki občanov in dohodnina

Nataša Klančnik, Pravna praksa, 12/2019Kadar davčni organi v postopkih davčne izvršbe ne morejo izterjati davčnega dolga iz premoženja dolžnika, obstajajo pa dovolj utemeljeni dokazi, da se je premoženje ali dejavnost dolžnika prenesla na povezano osebo (poroka), uporabijo institut poroštva po 148. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dopolnjevanje ponudb - nikoli končana zgodba javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 14.3.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 11/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 89. členu ureja institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb. Če se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo dokumentacijo, pri čemer mora biti takšna zahteva skladna z načelom enake obravnave in načelom transparentnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Alternativni pristopi v davčnih postopkih

dr. Polonca Kovač, 7.3.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 9-10/2019Davčni postopki so po naravi stvari "neprijazni" do strank oz. zavezancev, saj se v njih obračunava, odmerja ali celo prisilno izvršuje davčne oz. denarne obveznosti (glej 1. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)). Kljub temu se na tem področju uveljavljajo alternativni pristopi. V tem prispevku obravnavam nekaj oblik t. i. preventivnega in alternativnega reševanja davčnih sporov, ki so pri nas malo uporabljani kljub obstoju zakonskih podlag, sprejetih večinoma po smernicah EU. Namen prispevka je okrepitev dialoga med zavezanci in FURS, povečanje zavedanja o teh oblikah in o možnosti prenosa predmetnih institutov na druga upravna področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Upoštevanje socialnih meril pri javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 21.2.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 8/2019Socialno odgovorno javno naročanje (SOJN) pomeni javno naročanje z upoštevanjem socialnih vidikov. Gre za zaposlitvene možnosti, dostojno delo, skladnost s socialnimi pravicami in pravicami delavcev, socialno vključenost (vključevanje invalidov), enake možnosti, dostopnost, načrtovanje za vse, upoštevanje trajnostnih meril, vključno z vprašanji etične trgovine, in splošnejše prostovoljno upoštevanje socialne odgovornosti gospodarskih družb po načelih iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in direktiv o javnem naročanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba ZJN-3 za pravne storitve

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 14.2.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 7/2019Članek obravnava vprašanje, ali so javni naročniki po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) pri oddajanju naročil s področja pravnih storitev (kamor med drugim spadajo tudi odvetniške storitve) zavezani ravnati skladno z določili ZJN-3, ki veljajo za naročila (splošnih) storitev. Kot bomo videli, je uporaba ZJN-3 odvisna tako od vrste pravnih storitev kot tudi od ocenjene vrednosti naročila. Od okoliščin posameznega primera bo tako odvisno, ali se bo pri naročilu pravnih storitev ZJN-3 sploh uporabljal, ali se bo za naročilo uporabljal poseben poenostavljeni postopek, ali pa bo naročnik zavezan upoštevati le splošna načela iz ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Na poti k dolgoročni vzdržnosti javnih financ

dr. Davorin Kračun, 7.2.2019

PRORAČUN

dr. Davorin Kračun, Pravna praksa, 5-6/2019Priprava državnega proračuna je strokovno in politično zahteven projekt. Strokovno zato, ker bi želeli na najgospodarnejši način zagotavljati blaginjo državljanom, politično pa zato, ker je ob tem treba sklepati kompromise z interesnimi skupinami. Pri tem je vedno prisotna negotovost glede bodočih prihodkov, saj ni mogoče natančno napovedati gospodarske aktivnosti. Druga, izdatkovna stran pa se s sprejemom proračuna v parlamentu potrdi tudi kot zakonska norma, ki zagotavlja porabnikom pravice v sprejeti višini za posamezno proračunsko leto ali celo za daljše obdobje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Sprememba gradbene pogodbe v javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.1.2019

PRORAČUN, Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 4/2019Namen pravil o javnem naročanju je zagotoviti enako obravnavo in odprto konkurenco v Evropski uniji. To pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta takšno možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Če bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, lahko pride do - pogosto spregledane - posledice, da taka sprememba lahko pomeni tudi nezakonito državno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Zaslišanje stranke pri uporabi instituta poroštva v postopku davčne izvršbe

Nataša Klančnik, 17.1.2019

Davki občanov in dohodnina

Nataša Klančnik, Pravna praksa, 3/2019Po drugem stavku prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčni organ začne postopek davčne izvršbe, ko davčni dolžnik, ki izkazuje davčni dolg, prenese svojo dejavnost na drugo osebo in se s prenosom želi izogniti plačilu davčne obveznosti. Gre za zakonsko poroštvo na področju javnega, davčnega prava, zato se odloča na podlagi ZDavP-2 s subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Dvignimo plače v javnem sektorju za polovico!

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 22.11.2018

PRORAČUN

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 45-46/2018Vsakoletnih pogajanj o povečanju plač v javnem sektorju (JS) smo že navajeni. Prav tako pa nacionalni hobi postajajo stavke, ki ta pogajanja spremljajo. Po koncu se zdi, da so se pogodili o odstotku ali dveh. Vendar pa številke kažejo drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Evidenčna javna naročila

mag. Matjaž Kovač, 6.9.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 33/2018Izraz evidenčno javno naročilo ni definiran v zakonu, se pa v praksi uporablja za javna naročila, za katera je treba voditi le evidenco, njihova vrednost pa je nižja od mejnih vrednosti, določenih za uporabo postopkov v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Večina enostavnih naročil blaga, storitev ali gradnje se vodi v skladu s tako imenovanimi evidenčnimi naročili. Delež njihove oddaje je najvišji na splošnem področju in najnižji na področju obrambe in varnosti. Naročniki pogosto izvajajo evidenčne postopke, ki so glede na pravila ZJN-3 manj transparentni in konkurenčni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Izjeme, kjer se ne uporabljajo določbe ZJN-3

mag. Matjaž Kovač, 30.8.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2018Določitev izjem je z vidika načela učinkovitosti javnega naročanja ena od pomembnih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Če je izjema določena, naročniku ni treba upoštevati določb ZJN-3. Pogodba, ki jo naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, mora upoštevati pravila javnega naročanja, razen če spada med izjeme po ZJN-3. Večina izjem od javnega naročanja je določena z evropskimi direktivami, če so določene le z ZJN-3, pa izjeme veljajo le za tiste postopke, pri katerih objava ni potrebna v Uradnem listu Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Distinkcija med dejavnostjo in enkratnim oziroma občasnim poslom

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, 23.8.2018

Davki občanov in dohodnina

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal, Pravna praksa, 30-31/2018Distinkcija med posameznim, enkratnim oziroma občasnim poslom na eni strani in opravljanjem ekonomske oziroma podjetniške dejavnosti na drugi strani je pomembna zaradi vprašanja sistemske obdavčitve fizičnih oseb. Gre za zlasti v zadnjem času aktualno problematiko, ki je sicer v našem sistemu prisotna že od spremembe dohodninske zakonodaje leta 2005, ko je bila v davčno ureditev prvič vpeljana razlika med dejavnostjo in enkratnim poslom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila med njeno veljavnostjo

Janja Aleksandra Koren, 5.7.2018

PRORAČUN

Janja-Aleksandra Koren, Pravna praksa, 26/2018Kogentna pravila o javnih naročilih omejujejo področje avtonomije volje strank oziroma načelo svobodnega urejanja medsebojnih pravnih razmerij zaradi zasledovanja ciljev prostega pretoka blaga kot poglavitnega elementa Skupnosti, preprečevanja omejevanja konkurence na področju urejanja temeljev svobodnega trga javnih naročil in zagotavljanja enakega obravnavanja ponudnikov. Uresničevanju načel javnosti in transparentnosti ter prepovedi diskriminacije so podrejeni tako nacionalna zakonodaja kot zakonodaja Evropske unije ter praksa Sodišča Evropske unije (Sodišča EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Sodno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 17.5.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 19/2018V skladu z Direktivo 2007/66/ES morajo države zagotoviti učinkovito in hitro revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, medtem ko se ukrepi oziroma odločanje o ukrepih, ki so v skladu z direktivo namenjeni reviziji (začasni ukrepi, razveljavitev, odškodnina), lahko prenese na različne organe. Prav tako direktiva določa, da, razen kadar o pritožbi odloča naročnik ali organ, ki nima narave sodišča, ni nujno, da imajo revizijski zahtevki samodejni suspenzivni učinek. V tej luči in z namenom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva je novela ZPVPJN ukinila institut ničnosti pogodbe ter uvedla institut razveljavitve (neveljavnosti) pogodbe.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 11 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(5) 46(5) 45(3)
45-46(2) 44(8) 43(2) 42(4)
41-42(2) 40-41(1) 39(5) 38(5)
38-39(1) 37(3) 36(4) 35(4)
34(8) 33(4) 32(3) 31(2)
31-32(3) 30-31(2) 29-30(2) 28(6)
28-29(3) 27(5) 26(7) 25(1)
24(1) 24-25(6) 23(7) 22(5)
21(7) 21-22(2) 20(3) 20-21(1)
19(8) 19-20(1) 18(4) 17-18(2)
16(2) 16-17(6) 15(7) 14(2)
14-15(2) 13(3) 12(10) 12-13(1)
Več...

Leto objave

2020(7) 2019(12) 2018(9) 2017(11)
2016(8) 2015(4) 2014(10) 2013(19)
2012(19) 2011(17) 2010(21) 2009(19)
2008(28) 2007(12) 2006(9) 2005(10)
2004(2) 2003(6) 2002(5) 2001(3)
2000(4) 1999(7) 1998(2) 1997(6)
1995(4)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.6. RAČUNSKO SODIŠČE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov