O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 27)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI

dr. Benjamin Flander, 16.5.2019

Davčne službe, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Benjamin Flander, Pravna praksa, 19/2019Institut finančne preiskave je v slovenskem pravnem redu urejen v dveh zakonih: v Zakonu o finančni upravi (ZFU) in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Normativna ureditev in izvajanje tega pomembnega instrumenta davčno-finančnega nadzora in varstva pridobivanja premoženja na zakonit način dvigujeta precej prahu. Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da je ureditev finančne preiskave v obeh omenjenih predpisih pomanjkljiva, da je preiskava tajna, da preiskovanci med postopkom preiskave nimajo pravice do informiranja in izjave ter ravno tako ne učinkovitega pravnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Davčna obravnava poslovanja v luči multilateralne konvencije OECD

Pirnat Sabina, Ferk Aleksander, 10.5.2018

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Sabina Pirnat, Aleksander Ferk, Pravna praksa, 18/2018Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v sodelovanju z več kot 99 državami, med katerimi je bila tudi Slovenija, oblikovala besedilo Multilateralne konvencije za uveljavitev ukrepov v davčnih konvencijah za preprečevanje zmanjševanja osnove in preusmerjanje dobička (multilateralna konvencija ali MLI). V prispevku predstavljava ključne ukrepe, ki so bili marca letos z ratifikacijo MLI sprejeti v slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem

dr. Aleš Ferčič, 15.3.2018

PRORAČUN

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 10/2018Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Elektronsko javno naročanje - podarjena priložnost za korenite spremembe

dr. Petra Ferk, 7.1.2016

PRORAČUN

dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 1/2016Dne 30. novembra 2015 je bil objavljen nov zakon o javnem naročanju (ZJN-3), sprejet v Državnem zboru RS 18. novembra 2015 z absolutno večino (kvorum: 86 poslancev, za: 54 poslancev, proti: 25 poslancev), potem ko je Državni svet v začetku novembra nanj izglasoval odložilni veto. Z ZJN-3 se v slovenski pravni red prenašata dve od treh direktiv iz petega zakonodajnega svežnja o javnem naročanju iz leta 2014, tj. klasična direktiva 2014/24/EU in infrastrukturna direktiva 2014/25/EU. ZJN-3 večinoma sledi spremembam, ki jih prinašata direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, pri čemer pa se ta prispevek osredotoča na uvedbo obveznega elektronskega javnega naročanja v vse faze postopka oddaje javnega naročila, ki jo je prinesla Direktiva 2014/24/EU in se z ZJN-3 prenaša v slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kdaj ima javni ukrep pomoči izključno lokalni učinek?

dr. Aleš Ferčič, 17.9.2015

PRORAČUN

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 36-37/2015Evropska komisija je z vidika pravil EU o državnih pomočeh pred kratkim obravnavala več zadev, v katerih se je ukvarjala zlasti z vprašanjem, ali so imeli opazovani javni ukrepi zgolj lokalni učinek, ne da bi se ta raztezal čez mejo v vsaj eno drugo državo članico EU. Ker je nesporno, da se opazovani javni ukrep v primeru, ko ne more vplivati na trgovanje med vsaj dvema državama članicama EU, ne more šteti kot državna pomoč po prvem odstavku 107. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU), gre nedvomno za pomembno praktično vprašanje, ki je bilo (pred)dolgo v senci preostalih pogojev, določenih v prvem odstavku 107. člena PDEU, s tem povezana negotovost pa je v praksi povzročila marsikatero zadrego.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Pravnopolitični vidiki določanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije

dr. Aleš Ferčič, 19.3.2015

Industrija in energetika

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 11-12/2015Najbrž lahko kmalu pričakujemo novo uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bo (na novo) porazdelila breme javnega (so)financiranja proizvodnje t. i. zelene energije. To med drugim odpira vprašanja na področju državnih pomoči, energetike in varstva okolja. Zavezanci za plačilo omenjenega prispevka bodo končni odjemalci (električne) energije in zato bi med odraslimi težko našli tiste, ki se jih uredba ne bo tako ali drugače dotaknila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Predlog uredbe o dostopu na trg javnih naročil EU - zgrešen eksperiment

dr. Andrej Friedl, 6.3.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), PRORAČUN

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 9/2014Malo pred uradnim sprejemom revidiranega Sporazuma o vladnih naročilih (Government Procurement Agreement - GPA), ki zavezuje tudi EU, je Evropska komisija marca 2012 predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav. Z njo bi enostransko vzpostavila svoj mehanizem izločanja ponudb podjetij, blaga in storitev iz držav, ki po njenem mnenju diskriminirajo ponudnike iz EU, in jih tako prisilila k odprtju svojih trgov javnih naročil. Stališča do te pobude so v EU zelo deljena. Mednarodna trgovinska zbornica (International Chamber of Commerce - ICC) pa vidi v njej nevarnost novih sporov in izkrivljanja konkurence na notranjem in mednarodnih trgih. Kljub temu ji je dal Evropski parlament z dopolnili 15. januarja letos zeleno luč za pogajanja s Svetom EU. Poglejmo si njene glavne konceptualne rešitve in pomisleke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Nova direktiva o javnih naročilih - kakovost namesto najnižje cene

Knez Igor, Friedl Andrej, 30.1.2014

PRORAČUN

Igor Knez, mag. Andrej Friedl, Pravna praksa, 4/2014Sprejeta je bila nova evropska Direktiva o javnih naročilih, s katero se želi doseči cilje, kot so povečanje učinkovitosti javne porabe, olajšanje sodelovanja malih in srednje velikih podjetij pri oddaji javnih naročil, zlasti čezmejnih ponudnikov, poenostavitev in večja prožnost postopkov, spodbujanje e-naročanja, strateška uporaba javnega naročanja za varstvo naravnega okolja in spoprijemanje s klimatskimi spremembami, krepitev družbene odgovornosti, spodbujanje inovacij, zaposlovanje, javno zdravje idr. V normativnih rešitvah upošteva tudi prakso Sodišča EU. Ta direktiva je del celovite reforme evropskega javnega naročanja. Razen nekaterih rešitev, za katere je predviden daljši rok, bodo morale države članice z njo uskladiti svoje predpise v dveh letih od njene uveljavitve. To bo dobra priložnost za izvedbo sistemske reforme našega javnega naročanja, ki jo po predlogih Gospodarske zbornice Slovenije nujno potrebujemo. Kratko bova opozorila le na nekatere glavne novosti, ki jih prinaša Direktiva, še zlasti na novo opredeljeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki ga Direktiva uvaja kot pravilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Državne pomoči pri financiranju javne infrastrukture

mag. Petra Ferk, 11.7.2013

PRORAČUN

mag. Petra Ferk, Pravna praksa, 27/2013Do leta 2011 Evropska komisija in Sodišče EU javnega financiranja infrastrukturnih projektov nista obravnavala v luči državnih pomoči, če je bila infrastruktura potem javna in pod nediskriminatornimi pogoji dostopna številnim uporabnikom. Povedano drugače, pravila o državnih pomočeh za financiranje javne infrastrukture načeloma niso bila relevantna. Po odločitvi Splošnega sodišča iz leta 2011 v združenih zadevah T-443/08 in T-455/08, Leipzig-Halle, pa je Komisija v zvezi z vprašanjem financiranja javne infrastrukture z vidika državnih pomoči zavzela strogo stališče, po katerem je javno financiranje skorajda vse javne infrastrukture relevantno z vidika državnih pomoči in ki je bilo čisto nasprotje povsem permisivnemu pristopu, veljavnemu do tedaj. Odločitev Splošnega sodišča v tej zadevi je s sodbo potrdilo Sodišče decembra 2012 v zadevi C-288/11 P, Leipzig-Halle.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Letno poročanje političnih strank o poslovanju Računskemu sodišču

mag. Nina Furman, 16.5.2013

PRORAČUN

mag. Nina Furman, Pravna praksa, 19/2013K predlogu novele Zakona o političnih strankah Ustavno pravico do združevanja in političnega delovanja državljank in državljanov v političnih strankah v Sloveniji ureja Zakon o političnih strankah (ZPolS). Sprejet je bil v letu 1994 ter spremenjen in dopolnjen
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Dileme obveznega revidiranja pravilnosti financiranja organizatorjev referendumskih kampanj

mag. Nina Furman, 18.4.2013

PRORAČUN

mag. Nina Furman, Pravna praksa, 15/2013Obveznost revidiranja organizatorjev volilnih kampanj je nastala s spremembo Zakona o volilni kampanji (ZVolK) v letu 1997, ko je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni kampanji (ZVolK-A). Besedilo 19. člena je bilo spremenjeno tako, da je po novem vsebovalo tudi določbo, da je najpozneje v tridesetih dneh po dnevu glasovanja organizator volilne kampanje za volitve v Državni zbor Republike Slovenije ali predsednika republike dolžan predložiti poročilo tudi Računskemu sodišču Republike Slovenije, in ne več le Državnemu zboru. Dodan je bil tudi novi 19.a člen, ki je tako poročanje na novo določil še za organizatorje volilne kampanje za člane občinskega sveta ali župana. Z vidika obveznosti revidiranja pa so postale pomembne določbe novega 24.a člena, v katerih je bilo uvodoma navedeno, da Računsko sodišče v treh mesecih po dnevu glasovanja opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje za volitve poslancev Državnega zbora in volitve predsednika republike, ki imajo na podlagi ZVolK-A pravico do delne povrnitve stroškov volilne kampanje. Pri organizatorjih volilne kampanje, ki po ZVolK-A niso upravičeni do povrnitve stroškov volilne kampanje, pa Računsko sodišče opravi revizijo v šestih mesecih po dnevu glasovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Potrebujemo celovito reformo javnega naročanja

Friedl Andrej, Knez Igor, 31.1.2013

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 4/2013Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D), ki ob prenosu Direktive št. 2009/81/ES o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti prinaša tudi nekaj koristnih popravkov, vendar ne ključnih izboljšav, ki jih zahteva gospodarstvo. Predlagatelj napoveduje celovitejšo reformo ob prenosu nove evropske direktive o javnem naročanju, ki naj bi začela veljati še letos. Dotaknili se bomo le nekaterih bistvenih zahtev na področju gradbeništva, s katerimi bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vztrajala v nadaljnji reformi javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Zaščita plačil podizvajalcem v ZDA in Franciji

Friedl Andrej, Knez Igor, 20.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 36/2012Ob ocenah iz prakse, da je slovenska posebnost neplačevanja podizvajalcev predvsem posledica gospodarskega kriminala, se velja ozreti po nekaterih državah, ki visoko poslovno moralo spodbujajo tudi z izvirnejšimi pravnimi varovalkami. Ogledali si bomo ameriški in francoski koncept zaščite plačil podizvajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Predlogi podizvajalcev za odpravo slabih praks

Friedl Andrej, Knez Igor, 13.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 35/2012V novoustanovljenem Interesnem združenju podizvajalcev pri GZS ugotavljajo, da kritično stanje slovenskega gradbeništva ni le posledica dejstva, da se naša država drugače kot druge na krizo ni znala odzvati s primernim investicijskim vzgonom, ampak predvsem tudi razraščanja zdaj že kar tipične slovenske slabe prakse na tem področju. Zaradi neplačevanja poštenega dela jo najbolj občutijo podizvajalci pri javnih naročilih, in to ne le na področju gradbeništva, ampak tudi v drugih panogah. Več težav bi lahko rešili z upoštevanjem veljavnih predpisov in elementarnih načel obligacijskega prava, kot so dolžna skrbnost, vestnost, poštenje in predvsem načelo, da je treba pogodbo izpolniti. Potrebne pa bi bile tudi nekatere sistemske spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Javno financiranje gospodarskih javnih služb in nov sveženj - SSGP II

dr. Aleš Ferčič, 26.7.2012

PRORAČUN, Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 29-30/2012Pred kratkim je Evropska komisija objavila še zadnjega od virov, ki tvorijo nov "sveženj - SSGP II". Ta vsebuje pojasnila in pravila javnega financiranja služb oziroma storitev splošnega gospodarskega pomena, ki naj bi izboljšala dosedanji sistem v smislu njegove večje razumljivosti, preprostosti in prožnosti. Če upoštevamo probleme v praksi, lahko mirno rečemo, da gredo zastavljeni cilji v pravo smer. Lahko enako rečemo glede ukrepov, s katerimi naj bi se ti cilji uresničili?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Zeleno javno naročanje

Ferk Boštjan, Kašnik Branko, Potočnik Maja, 10.5.2012

PRORAČUN

Boštjan Ferk, Branko Kašnik, mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 18/2012Zeleno javno naročanje je trend, tako v EU kot tudi v Sloveniji. Pri tem ne gre toliko za posledico spreminjanja normativnega okvirja in političnih smernic, ki poudarjajo trajnostni in okolju prijazen razvoj, ampak predvsem za vpliv splošnih trendov potrošništva na sistem javnega naročanja. Eko, bio, zeleno, reciklirano, energijsko varčno itd. so oznake izdelkov široke porabe, ki jih lahko uvrstimo v okvir tega, kar javni sektor pojmuje kot zeleno javno naročanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

Novi Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti

Petra Ferk, 2.6.2011

PRORAČUN

mag. Petra Ferk, Pravna praksa, 21/2011Dne 3. maja 2011 je bil objavljen Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1), ki je začel veljati 18. maja 2011 in je v celoti razveljavil in nadomestil v letu 2007 sprejeti ZPFOLERD. Prinaša bistvene spremembe. Kot vodilo v 4. in 7. členu ohranja osnovno pravilo, da javna podjetja in izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, ki poleg dejavnosti, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastila, izvajajo še druge dejavnosti, vodijo ločene računovodske evidence po posameznih dejavnostih. Vendar pa v 6. in 12. členu pri določanju izjem uporablja zelo visoke finančne pragove. Javna podjetja in izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, katerih letni čisti prihodek v dveh poslovnih letih pred poslovnim letom, v katerem uživajo izključno ali posebno pravico, znaša manj kot 40 milijonov evrov, ali javne kreditne institucije z izključno ali posebno pravico, katerih bilančna vsota znaša manj kakor 800 milijonov evrov, niso zavezanci po ZPFOLERD-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄18

Alternativni viri financiranja javne infrastrukture

Ferk Petra, Ferk Boštjan, 12.5.2011

PRORAČUN

mag. Petra Ferk, Boštjan Ferk, Pravna praksa, 18/2011Gospodarska kriza je temeljito spremenila pogled na investicije v javno infrastrukturo. V vseh državah članicah prihaja do težav v zvezi s takimi investicijami, pri njihovem premagovanju pa so nekatere države uspešnejše kot druge. Slovenija ni imuna za svetovno dogajanje, hkrati pa spada med države, pri katerih je mogoče zaznati izrazito konzervativen odnos, zlasti na državni ravni, glede uporabe alternativnih virov financiranja, ki jo pri investicijah v javno infrastrukturo spodbuja in promovira Evropska unija (EU). Namen tega prispevka je predstaviti vsebino in potencial alternativnih virov financiranja javne infrastrukture. Obravnavala bova sočasno uporabo sredstev EU in zasebnega kapitala pri financiranju javnih infrastrukturnih projektov po modelu javno-zasebnega partnerstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄44

Okvirni sporazum

Boštjan Ferk, 11.11.2010

PRORAČUN

Boštjan Ferk, Pravna praksa, 44/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄13

DDV skozi nekatera temeljna načela davčnega prava

mag. Andrej Ferlinc, 3.4.2008

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 13/2008mag. pravnih znanosti, vrhovni državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu RS Davek na dodano vrednost (DDV) je moderen pojav davčnega prava.1 Od začetka zamisli za njegovo uvedbo po drugi svetovni vojni do njegove uvedbe v velikem številu držav v sedemdesetih letih se je postopoma pokazalo, d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄15

Odgovornost države za zakonito delovanje naročnikov na področju javnega naročanja

Boštjan Ferk, 19.4.2007

Proračun, Pogodbe za javne storitve

Boštjan Ferk, Pravna praksa, 15/2007univ. dipl. pravnica, Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. univ. dipl. pravnik, Praetor, d.o.o. V Sloveniji je v zadnjem obdobju zelo aktualno vprašanje odgovornosti države za (ne)delovanje državnih organov in širše javne uprave.ŠO]1 Namen tega prispevka je tako opozoriti na vidik...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄9

Načelo varstva zaupanja v pravo in ZDoh-1D

mag. Aleš Ferčič, 9.3.2006

Davki občanov in dohodnina

mag. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 9/2006Načelo varstva zaupanja v pravo sodi v okvir ustavnega načela pravne države. V domači teoriji in praksi je to pogosto spregledano. V prispevku bo najprej obravnavan teoretični vidik načela varstva zaupanja v pravo, nato pa še praktični – presoja prehodnega režima ZDoh-1D1 na področju obdavčitve dobi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄29-30

Izhodišča za definicijo

mag. Aleš Ferčič, 28.7.2005

Proračun, Gospodarske javne službe (komunala)

mag. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 29-30/2005Javno-zasebno partnerstvo povsod potrebuje primerno pravno ureditev, tudi v Sloveniji. Drugotnega pomena pri tem je, ali je ta ureditev zajeta v enem ali v več virih oziroma ali je sestavljena iz pravnih pravil, ki so (bila) sprejeta posebej za javno-zasebno partnerstvo, ali iz sicer veljavnih »splo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄28

Razmerje med računskim sodiščem in državnim tožilstvom na področju gospodarske (finančne)

Andrej Ferlinc, 2.9.2004

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo, Računsko sodišče

Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 28/2004V zadnjem času smo lahko priča številnim napačnim razmišljanjem, ki vlogo računskega sodišča vidijo predvsem v zvezi z odkrivanjem gospodarskega kriminala. Morda so utemeljeni pomisleki, da vse možnosti niso bile izkoriščene in da tudi državna tožilstva niso izkoristila vseh priložnosti, ki jih ponu...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄27

Davčni postopek: Dokaz z izvedenci v davčnem postopku

mag. Maja Fišinger, 25.7.2002

Davki občanov in dohodnina

mag. Maja Fišinger, Pravna praksa, 27/2002Dejansko stanje: * V davčnem postopku pregleda pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davkov je davčni zavezanec (stranka v postopku) zahteval, da se opravi dokaz z izvedenci (dodatni dokazni predlog). * Prvostopni davčni organ je zahtevo stranke v postopku v celoti zavrnil, pri ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
44(1) 36(1) 36-37(1) 35(1)
29-30(2) 28(1) 27(2) 25(1)
21(1) 21-22(1) 19(2) 18(3)
15(2) 13(1) 11-12(1) 10(1)
9(2) 4(2) 1(1)

Leto objave

2019(1) 2018(2) 2016(1) 2015(2)
2014(2) 2013(4) 2012(4) 2011(2)
2010(1) 2008(1) 2007(1) 2006(1)
2005(1) 2004(1) 2002(2) 1999(1)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.6. RAČUNSKO SODIŠČE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov