O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 141)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ravnanje v neskladju s pogodbo o izvedbi javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 23.4.2020

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 15-16/2020Vsebina pogodbe o dobavi blaga, izvedbi storitev ali izvedbi gradenj je, kolikor ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, prepuščena volji pogodbenih strank. Navedeno velja tudi za pogodbo, sklenjeno na podlagi postopka javnega naročanja, le da je polje urejanja prisilnih predpisov v takem primeru širše kot pri pogodbi med subjekti zasebnega prava. Čeprav pravo javnega naročanja primarno ureja fazo pred sklenitvijo pogodbe, to je postopek oddaje javnega naročila, delno omejuje tudi prosto oblikovanje volje strank po sklenitvi pogodbe. Navedeno se kaže predvsem v omejevanju dopustnosti razlogov za spremembo pogodbe o izvedbi javnega naročila, kar je bilo povod spora tudi v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Davčni vidik odvisnega in neodvisnega razmerja

dr. Maruša Pozvek, 2.4.2020

Davki občanov in dohodnina, Davek na dodano vrednost in trošarine

dr. Maruša Pozvek, Pravna praksa, 13/2020Podjetja po vsem svetu povečujejo uporabo netradicionalnih modelov zaposlovanja predvsem zaradi pritiska konkurence v globaliziranem svetu. Podjetja morajo nenehno iskati načine za povečanje dobička in fleksibilnosti pri zaposlovanju. Napredna tehnologija jim lajša organizacijo dela, saj omogoča uporabo začasnih delavcev in neodvisnih izvajalcev. Poleg tega vse več delavcev privlači manj tradicionalna ureditev zaposlovanja, saj vidijo priložnosti za boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Zastavlja se vprašanje, ali je to koristno (ker povečuje fleksibilnost delovne sile) ali škoduje (ker poslabšuje kakovost delovnih mest zaradi avtomatizacije, globalizacije in tržne moči delodajalcev). Te spremembe odpirajo tudi ključna vprašanja za davčne sisteme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Zamenjava neustreznega podizvajalca v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 13.2.2020

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 6/2020Ponudbe v postopkih javnega naročanja lahko oddajo ne le samostojni ponudniki, temveč tudi skupine gospodarskih subjektov, poleg tega lahko ponudniki del javnega naročila oddajo tudi v podizvajanje. Skladno s svobodo, ki jo imajo pri oblikovanju medsebojnih razmerij, je utemeljeno, da nosijo vodilni gospodarski subjekti tudi odgovornost za ustreznost skupin oziroma razmerij, ki jih oblikujejo za sodelovanje v postopkih javnega naročanja. Vendarle se pri tem postavi vprašanje načela sorazmernosti, predvsem v zvezi s tem, do kolikšne mere naj ponudnik odgovarja za druge gospodarske subjekte v njegovi ponudbi in do kolikšne mere naj trpi negativne posledice morebitne neustreznosti teh subjektov. To vprašanje je presojalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Zbornik Jesenski Veliki kongres javnega naročanja 2019

dr. Klemen Pohar, 23.1.2020

Kultura in umetnost, PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 3/2020Pravo javnega naročanja je zagotovo eno izmed pravnih področij, ki se najhitreje razvijajo. Četudi to morda ni očitno ob pogledu na frekvenco sprememb veljavnih predpisov, pa se ta razvoj zagotovo pokaže ob pogledu na obsežno prakso Državne revizijske komisije (DKom) in prakso Sodišča Evropske unije, v skladu s katerima je pogosto treba prilagoditi prakso oddaje javnih naročil. Zaradi tega je pomembno širjenje znanja in novih dognanj na kongresih, kot je Jesenski Veliki kongres javnega naročanja, ter še toliko bolj zapis in publikacija prispevkov s kongresa v zborniku, saj so s tem tudi širši zainteresirani javnosti dostopna dognanja, ki obravnavajo novejši razvoj prava javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Omejitev nastopanja s podizvajalci v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 21.11.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45/2019Postopki oddaje javnih naročil morajo biti skladni z načeli Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), med drugimi tudi z načeli enake obravnave, nediskriminacije, vzajemnega priznavanja, sorazmernosti in preglednosti. Skladno s tem pravo javnega naročanja praviloma ne omejuje sodelovanja med gospodarskimi subjekti v postopkih oddaje javnih naročil, podizvajalci pa v nekaterih pogledih celo predstavljajo posebej zaščiteno kategorijo. Ne glede na to pa lahko v praksi obstajajo tudi primeri, ko so upravičene nekatere omejitve oddajanja del podizvajalcem. Sodišče EU je v predstavljeni zadevi presojalo, ali je tak upravičen primer preprečevanje infiltracije mafijske združbe v postopke javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Jesenski Veliki kongres javnega naročanja 2019

Gaja Ana Pavliha, 3.10.2019

PRORAČUN

Gaja Ana Pavliha, Pravna praksa, 37/2019Dne 16. in 17. septembra 2019 je v Portorožu potekal jesenski Veliki kongres javnega naročanja. V šestih sekcijah, ki so jih vodili priznani strokovnjaki, so govorci zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso javnega naročanja, pri čemer so črpali iz lastnih izkušenj in znanj ter izpostavili novosti, dobre prakse in izzive, s katerimi se soočajo naročniki in ponudniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prevzem ponudnika med tekom postopka javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 19.9.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 34-35/2019Poslovni svet ni statičen, saj se poslovne in druge okoliščine pri gospodarskih subjektih ves čas spreminjajo. To dejstvo upošteva tudi pravo javnega naročanja, ki za izkazovanje relevantnih okoliščin pri ponudniku določa točno določen trenutek, in sicer dan oddaje ponudbe ali prijave oziroma dan, ko poteče rok za oddajo ponudb ali prijav. Navedeno velja v navezavi na okoliščine gospodarskega subjekta, kot so plačilo davkov in prispevkov ter uvrščenost v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami. Bolj rigidna pa so pravila javnega naročanja pri identiteti gospodarskega subjekta, saj se v nekaterih primerih, vsaj na prvi pogled, zahteva istovetnost subjekta skozi več faz postopka oddaje javnega naročila. V takih okoliščinah se postavi vprašanje, kako ravnati v situaciji, ko je bistveno spremenjena identiteta gospodarskega subjekta, na primer, ko en gospodarski subjekt prevzame drugega, kar je presojalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Izločitev ponudnika iz postopka javnega naročanja

Prebil Maja, Žibert Polona, 22.8.2019

PRORAČUN

Maja Prebil, Polona Žibert, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) kot fakultativen razlog za izključitev v točki (c) šestega odstavka 75. člena določa, da lahko naročnik iz postopka javnega naročila izloči gospodarski subjekt, če lahko naročnik z ustreznimi sredstvi izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Razpisna dokumentacija in tehnične specifikacije pri javnem naročilu gradnje po klavzuli ključ v roke

Potočnik Maja, Prebil Maja, 18.4.2019

PRORAČUN

mag. Maja Koršič-Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 16/2019Izmed vseh treh cenovnih klavzul, ki jih določa OZ, klavzula "ključ v roke" za izvajalca predstavlja največje tveganje. Medtem ko izvajalec svoja dela pri ceni na enoto zaračuna glede na dejansko izvedene količine in določene cene od merske enote, pri skupaj dogovorjeni ceni pa v skupnem znesku za celoten objekt, pri čemer je izključen vpliv presežnih del, in prevzame tudi tveganje za predvidljiva nepredvidena dela, naj bi cena pri klavzuli "ključ v roke" obsegala vrednost vseh nepredvidenih (tudi nepredvidljivih) in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Ob upoštevanju temeljnih načel obligacijskega prava (predvsem načela enake vrednosti dajatev iz 8. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) bi bilo zato mogoče utemeljeno sklepati, da se z večanjem tveganja, ki ga zaradi cenovne klavzule "ključ v roke" prevzema ponudnik, premo sorazmerno povečuje tudi dolžnost naročnika (investitorja), da izvajalcu pred sklenitvijo pogodbe (oziroma oddajo ponudbe) zagotovi ustrezne podatke in dokumentacijo. Te dolžnosti pa naročniki v slovenski praksi javnih naročil pogosto ne izpolnijo. Še več, ravno nasprotno menijo, da z določitvijo klavzule "ključ v roke" niso dolžni izvršiti priprav na investicijo, ker tveganje morebitnih nepredvidenih del tako ali tako nosi izvajalec. Posledice takšnega ravnanja so izrazito negativne in se že vrsto let kažejo v zlorabi klavzule "ključ v roke" (izkoriščanju te klavzule za to, da investitor prikrije slabo pripravljeno projektno dokumentacijo) ter v nezakonitem prenašanju odgovornosti za neustrezno pripravljeno tehnično dokumentacijo na izvajalce gradbenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Obvezne sestavine okvirnega sporazuma v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 17.1.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 3/2019Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. V splošnem sta bistveni sestavini pogodbe vsaj predmet obveznosti in cena, pri čemer je logično, da morajo biti določene tudi stranke pogodbe. Podobno velja za pogodbe, sklenjene v postopkih javnega naročanja, za katere poleg pravil obligacijskega prava veljajo tudi specialna pravila prava javnih naročil. Poleg (običajnih) pogodb pa je mogoče v postopkih javnega naročanja skleniti tudi t. i. okvirne sporazume, to je sporazume med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, s katerimi se določijo pogoji za naročila, ki se bodo oddajala v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno, in če je ustrezno, predvideno količino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Poročanje čezmejnih dogovorov na podlagi direktive DAC6

Sabina Pirnat, 20.12.2018

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Sabina Pirnat, Pravna praksa, 49-50/2018V luči novih pobud na področju davčne preglednosti na ravni Evropske unije je 25. junija 2018 v veljavo stopila obveznost poročanja o čezmejnih dogovorih, ki jo narekuje Direktiva Sveta (EU) 2018/822, bolje znana pod imenom DAC6 (v nadaljevanju Direktiva). Kljub temu da Direktiva še ni implementirana v lokalno zakonodajo, ta že pokriva širok razpon svetovanj o čezmejnih transakcijah in strukturiranjih, ki se nudijo podjetjem od konca junija 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Opredelitev predmeta javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 6.12.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 47/2018Predmet javnega naročila je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Naročnik opredeli predmet naročila v tehničnih specifikacijah, v katerih določi zahtevane značilnosti (oziroma postopek ali način proizvodnje) tistega, po čemer povprašuje. Predmet naročila lahko običajno nekateri ponudniki ponudijo lažje kot drugi, vendar pa to še ne pomeni, da so tehnične specifikacije določene neutemeljeno. V luči tega je pomembna skladnost (opredelitve) predmeta naročila s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer bi se morala skladnost s temi načeli presojati strožje v primerih, ko naročnik močneje omejuje konkurenco. Poseben vidik ustreznosti določitve tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila je presojalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Odplačnost pogodbe kot opredelilni element javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 22.11.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2018Pravo javnega naročanja obsežno ureja ravnanje naročnikov, ki naročajo blago, storitve ali gradnje, ter gospodarskih subjektov, ki odgovarjajo na njihovo povpraševanje. Pri tem se srečujemo s številnimi zahtevnimi vprašanji, glede katerih v praksi nastanejo spori predvsem z vidika zakonitosti razpisnih določil in dopustnosti ponudb. Vendar pa so na področju javnega naročanja verjetno najtežja vprašanja tista, ki se nanašajo na temeljne koncepte, kot sta na primer, kdo je javni naročnik in kaj je javno naročilo. Z enim od vidikov tega vprašanja, to je z vidikom odplačnosti pogodbe o izpolnitvi javnega naročila, se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Vrednotenje ponudb po minimalnih zahtevah v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 12.10.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 39-40/2018V pravu javnega naročanja se je razvilo dokaj ustaljeno pojmovanje nekaterih institutov. Postopek konkurenčnega dialoga na primer lahko poteka v več fazah, tako da se na podlagi meril postopoma zmanjšuje število rešitev, ki so predmet dialoga, medtem ko je splošno sprejeto, da naročnik v odprtem postopku ponudbe vrednoti po merilih le v eni fazi. Pri tem lahko ponudbe izpolnjujejo kategorije, ki jih naročnik vrednoti po merilih v manjši ali večji meri, in so tako lahko ekonomsko bolj ali manj ugodne, a še vedno dopustne, pogoji za sodelovanje pa so običajno postavljeni tako, da predstavljajo minimalne zahteve, ki jih mora obvezno izpolnjevati vsaka ponudba. Včasih pa potrebuje naročnik določeno fleksibilnost ustaljenih pojmovanj, kar je bilo predmet presoje v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Sklicevanje na znamko, vir ali izdelavo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 4.10.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 38/2018Skladno s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti, naročnik v postopku javnega naročanja ne sme določiti naročila blaga točno določenega gospodarskega subjekta ali znamke. V tehničnih specifikacijah tako tudi ne smejo biti navedeni določena izdelava, izvor ali postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi in podobno, kar predstavlja prednost oziroma omejitev za določena podjetja, razen kadar to upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so dovoljene le izjemoma, če drugače ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vedno vsebovati tudi besedi "ali enakovredni", predpisi pa ne določajo, kdaj mora ponudnik izkazati, da so ponujeni proizvodi enakovredni proizvodom, ki so opredeljeni v tehničnih specifikacijah. S tem vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Povezave med ponudniki v postopku javnega naročanja in tveganje nesamostojnosti ponudb

dr. Klemen Pohar, 30.8.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 32/2018V postopku javnega naročanja lahko naročnik izbere le ponudbo, ki izpolnjuje zakonske in razpisne pogoje, med drugimi tudi pogoj, da gospodarskemu subjektu v povezavi z njo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija. Naročnik torej nedvomno ne sme sprejeti ponudbe, pri kateri je dokazano nedovoljeno dogovarjanje, vendar pa predpisi pri tem ne določajo, kako aktivno, če sploh, mora naročnik raziskovati obstoj takega dogovarjanja. Prav tako tudi evropske direktive izrecno ne urejajo morebitne dolžnosti ponudnikov, da bi ti naročniku razkrili medsebojne povezave, na podlagi katerih bi lahko naročnik presodil, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje. Vprašanje, ali te obveznosti vendarle izhajajo iz razlage prava Evropske unije (EU), se je postavilo v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Davčna obravnava poslovanja v luči multilateralne konvencije OECD

Pirnat Sabina, Ferk Aleksander, 10.5.2018

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Sabina Pirnat, Aleksander Ferk, Pravna praksa, 18/2018Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v sodelovanju z več kot 99 državami, med katerimi je bila tudi Slovenija, oblikovala besedilo Multilateralne konvencije za uveljavitev ukrepov v davčnih konvencijah za preprečevanje zmanjševanja osnove in preusmerjanje dobička (multilateralna konvencija ali MLI). V prispevku predstavljava ključne ukrepe, ki so bili marca letos z ratifikacijo MLI sprejeti v slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Ameriška izravnava obsega uvoza s carinami

dr. Irena Peterlin, 22.3.2018

Carinska služba

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 11/2018Dogovor na ravni držav, da je mednarodno sodelovanje vzajemno in v korist vseh, sam po sebi ne zagotavlja, da bodo države tako tudi ravnale. In če so enostranska "patriotska" ravnanja še tako sprejemljiva za konkretno državo, lahko povzročijo nenadzorovani protekcionistični ukrepi škodo globalnih razsežnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Ali lahko fizična oseba v postopkih javnega naročanja nastopa kot ponudnik - stališče Državne revizijske komisije

mag. Njives Prelog Neffat, 14.12.2017

PRORAČUN

mag. Njives Prelog-Neffat, Pravna praksa, 48/2017Senat Državne revizijske komisije je v odločitvi v zadevi št. 018-190/2017 Mestna občina Koper zavzel stališče, da je fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti in ni vpisana v poslovni register, gospodarski subjekt, kar pomeni, da lahko nastopa tudi v vlogi ponudnika. To ima za področje javnega naročanja lahko negativne posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Sprememba pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

Maja Prebil, 7.12.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 47/2017Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 18. oktobra 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-B) ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen dne 27. oktobra 2017 in je začel veljati trideseti dan po objavi, to je 26. novembra 2017. Zakonodajalec je novelo B sprejel s ciljem zagotoviti usklajenost ureditve pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja z zakoni, ki urejajo javno naročanje, zlasti z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3), ter večjo učinkovitost pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Pravno varstvo v postopku javnega naročanja, ki ga uveljavlja zagovornik javnega interesa

Maja Prebil, 16.11.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 44/2017Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) že od sprejema dalje dopušča možnost, da lahko poleg osebe, ki izkaže interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in pri kateri obstaja možnost, da ji nastane škoda z domnevno kršitvijo, zahtevek za revizijo vloži zagovornik javnega interesa. V praksi je bila do nedavnega možnost, da pravno varstvo uveljavlja zagovornik javnega interesa, le redko izkoriščena, saj organi, ki jim zakon podeljuje pooblastilo, da v javnem interesu uveljavljajo pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, pooblastila niso pogosto uveljavljali. Z izjemo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence zahtevkov za revizijo v javnem interesu drugi organi sploh niso uveljavljali. Nedavno pa je Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za javna naročila, vložilo zahtevek za revizijo, s katerim je zahtevalo razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja. Zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-197/2017-3 z dne 9. oktobra 2017 ugodila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Zastaranje v davčnem pravu pomeni prenehanje obveznosti

dr. Jernej Podlipnik, 26.10.2017

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 41-42/2017Približno leto dni je minilo od objave sodbe Upravnega sodišča, v kateri je odločilo, da zastaranje odmere davčne obveznosti pravzaprav pomeni prenehanje (ugasnitev, prekluzijo) obveznosti. Stališče ni novo in se sklada s tem, kar (izrecno) velja v pravnih redih, v katerih je davčnopravna ureditev primerljiva s slovensko. V tem prispevku želim opozoriti na stališče v sodbi, obenem pa navesti in obrazložiti še določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki stališče utemeljujejo, saj je obrazložitev sodbe v tem delu precej skopa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Saga o pravici do povračila stroškov v davčnem postopku

dr. Jernej Podlipnik, 31.8.2017

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 32/2017Spodnji zapis bi morda bolj spadal v publikacije z rubriko "saj ni res, pa je" kot pa v strokovno pravniško revijo, pa vendar se pisec teh vrstic že v tretjem postopku, ki teče pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), ukvarjam s pravnim vprašanjem, ki ga je tej instituciji nadrejeni organ, tj. Ministrstvo za finance (MF), že razrešil konec leta 2016, toda prvostopenjski organ njegovega stališča bodisi ne pozna bodisi ga brez obrazložitve ignorira. Sledila bo ponovna pritožba in brez vsakršne potrebe nastajajo dodatni stroški za državo (honorarji za pooblaščence in čas, potreben za ukvarjanje z nepotrebnimi zadevami) in zavezance. Morda pa bo ta zapis pripomogel k razmisleku, kako bi se dalo temu v prihodnosti izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Kdaj je podan razlog za izključitev po določbi točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3?

Maja Prebil, 13.7.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 27/2017V praksi se lahko zgodi, da naročnik pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti in razlogov za izključitev z vpogledom v e-Dosje pridobi informacije, da posamezni ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti in/ali izpolnjuje razloge za izključitev. Kaj naj naročniki v tem primeru storijo? Naj se zanesejo na podatke, ki jih pridobijo v e-Dosjeju, ali naj pridobijo dodatno pojasnilo od pristojnega organa, ki vodi evidenco, ali celo od ponudnika, na katerega se informacije v e-Dosjeju nanašajo? In kako naj ravnajo naročniki, če ugotovijo, da je obstoj razloga za izključitev podan zaradi napačne razlage tega razloga s strani pristojnega organa, ki vodi evidenco, na primer v primeru razloga za izključitev po določbi b) četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)? V praksi se je namreč že zgodilo, da je Inšpektorat RS za delo, ki je pristojni organ Republike Slovenije za vodenje evidence o izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, zaradi napačne razlage razloga za izključitev v e-Dosjeju evidentiral napačne podatke o (ne)obstoju razloga za izključitev po določbi točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Javno naročanje informacijskih rešitev

Primec Andreja, Perko Igor, 25.5.2017

PRORAČUN

dr. Andreja Primec, dr. Igor Perko, Pravna praksa, 20-21/2017V digitalni dobi so učinkoviti informacijski sistemi nepogrešljivi na vseh ravneh življenja, vključno z javnim sektorjem. Se spomnite počutja, ko zataji vaš osebni računalnik ali pametni telefon? Si predstavljate, kakšno škodo povzroči šele napačno posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju posameznikov ali izbris podatkov celotne zdravstvene kartoteke ali pa kar izbris zbirke zdravstvenih kartotek? Nepredstavljivo! Zato je toliko bolj pomembno, da pri snovanju informacijskih rešitev v javnem sektorju, ki poleg tega, da skrbi za splošno javno dobro, bdi tudi nad varnostjo v državi, pristojni to nalogo vzamejo skrajno resno. Poleg skrbi za strokovne, kakovostne in učinkovite informacijske rešitve morajo slediti tudi zahtevam za gospodarno in transparentno trošenje javnih sredstev, k čemur naj bi pripomogel sistem javnega naročanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(1) 47(3) 46(2)
45(2) 45-46(1) 44(7) 44-45(1)
43(1) 42-43(2) 41(1) 41-42(1)
39-40(6) 38(5) 37(1) 36(1)
36-37(1) 35(3) 34(1) 34-35(1)
33(5) 32(2) 31(1) 31-32(3)
30-31(1) 29-30(3) 27(3) 26(2)
24(1) 24-25(4) 23(1) 22(1)
21(2) 21-22(2) 20-21(2) 19(2)
18(4) 17(1) 16(1) 16-17(1)
15(3) 15-16(1) 14(4) 13(3)
12(2) 11(7) 10(5) 9(3)
Več...

Leto objave

2020(4) 2019(6) 2018(8) 2017(9)
2016(12) 2015(10) 2014(11) 2013(6)
2012(10) 2011(8) 2010(4) 2009(5)
2008(7) 2007(8) 2006(3) 2005(3)
2004(3) 2003(1) 1999(1) 1998(2)
1997(3) 1996(1) 1995(10) 1994(1)
1993(1) 1992(2) 1991(2)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov