O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Naš svet javnih naročil

Milena Basta Trtnik, 6.6.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 21-22/2019O javnem naročanju je veliko govora. Bodisi o vrednosti javnih naročil, ki znašajo letno več kot deset odstotkov BDP, bodisi o zaznani korupciji pri javnih naročilih, bodisi o domnevno spornih odločitvah Državne revizijske komisije, bodisi o zapletih pri pomembnih državnih projektih. Skoraj nikoli pa ni slišati tega, kar javno naročanje v svojem bistvu je: reguliran nabavni proces naročnika kot kupca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Kam smo zašli z novelo ZJN-3A?

Milena Basta Trtnik, 17.1.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 3/2019Javno naročanje je način ureditve nabavne politike države (oziroma zavezancev za javno naročanje po 9. členu ZJN-3). Prvotni namen zakonodaje o javnem naročanju je varovanje položaja ponudnikov na trgu in njihove enakopravne obravnave ter zagotavljanje konkurence med ponudniki na relevantnem tržišču. Kot že pregovorno velja v pravu javnih naročil, ureditev področja ni celostna in se zato prepogosto spreminja. Zato je prva sprememba (ZJN-3A, ki se uporablja od 1. novembra 2018) sledila relativno hitro, in sicer le dobri dve leti po uveljavitvi ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Občina kot naročnik s področja infrastrukturne dejavnosti

Milena Basta Trtnik, 15.2.2018

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 6/2018Organi lokalne samouprave v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) so zavezanci za javno naročanje, in sicer t. i. klasični naročnik s splošnega področja. Status zavezanca po ZJN-3 za splošno področje ima občina v vseh primerih, ko izvaja dejavnost s splošnega področja (izvajanje dejavnosti povezanih z delovanjem občine, kot so: izobraževanje, kultura, vzdrževanje in izgradnja cestne infrastrukture in podobno).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Ustavnopravna ocena možnih - ali verjetnih - pogojev v javnih razpisih

dr. Andraž Teršek, 7.12.2017

PRORAČUN, Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 47/2017Nedavno sem se, po načrtovanem naključju in z zunanjo spodbudo, lotil razmišljanja o ustavnopravno pravilni umestitvi razpisnih pogojev za možne prijavitelje na javne razpise; tiste, ki jih razpiše Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Poudarek sem namenil splošnemu in načelnemu vprašanju vsakokratne skladnosti teh pogojev z načeloma sorazmernosti in enakopravne obravnave pravnih subjektov. Pred tem so mi verodostojne osebe, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo s to temo, pojasnile, daprijavitelji v javnih razpisih večkrat obidejo ali poskušajo obiti določila javnih razpisov in razpisne pogoje. Zato se pristojno ministrstvo stalno sooča z izzivom, pred časom naslovljenim nanj tudi v obliki priporočila Državnega pravobranilstva RS, da smiselno popravi ali na novo oblikuje določila javnih razpisov, ki zadevajo upravičenost in sposobnost prijaviteljev, da se pravilno in uspešno prijavijo na javne razpise. Ministrstvo pri tem zasleduje legitimni cilj, da poskusi preprečiti kandidiranje na javnih razpisih tistim subjektom, ki želijo/se trudijoobiti splošne pogoje javnih razpisov ter tako pridobiti sredstva proračuna Republike Slovenije in namenska sredstva EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Poziv za predložitev dokazil samo najugodnejšemu ponudniku? Ne vedno!

Milena Basta Trtnik, 22.6.2017

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 24-25/2017ZJN-3 sledi cilju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES, da se ponudniki razbremenijo pri pripravi ponudbe na način, da se od njih primarno ob oddaji ponudbe zahteva (le) izjava, vsebovana v enotnem evropskem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila - ESPD. ESPD pomeni uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Težave pri pravici do vpogleda po novem ZJN-3

Milena Basta Trtnik, 14.10.2016

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 39-40/2016Pravica do vpogleda v postopkih oddaje javnega naročila je tesno povezana z več načeli in instituti na področju javnega naročanja in na področju pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil. S pravico do vpogleda se tako uresničujeta načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, priznava aktivna legitimacija in uveljavlja učinkovito pravno varstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Ko banke naredijo samomor

Matej Tomažin, 25.8.2016

Banke, zavodi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 33/2016Dobri šahisti že v uvodnih potezah prepoznajo neizkušenega soigralca. Predvsem zaradi razumevanja, kako odločilne so strateške odločitve, saj se njihov pomen pokaže šele po nekaj nadaljnjih potezah oziroma kratkoročno ne izstopajo, dolgoročno pa bistveno vplivajo. Žal te vrline ni povsod v slovenskem gospodarstvu. Lep primer je bančništvo, ki se mu bliža čas plačevanja za nesmiselne poteze.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Ravnanja naročnika in ponudnika pri (pred)pripravi javnega naročila

Milena Basta Trtnik, 14.7.2016

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 28/2016Načelo transparentnosti naročnika zavezuje, da javno objavi obvestilo o naročilu oziroma povabilo k oddaji ponudbe. Najpogosteje se ponudniki prek javnih obvestil o naročilu na Portalu javnih naročil seznanijo z naročnikovimi načrti o naročilu blaga, storitev ali gradenj. Na podlagi podatkov iz dokumentacije v zvezi z naročilom lahko ponudniki pripravijo ponudbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Sprememba strategije upravljanja državnega premoženja

Matej Tomažin, 16.6.2016

PRORAČUN, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 24/2016Pred letom dni je bila sprejeta strategija upravljanja državnega premoženja, ki pa za zdaj še ni pripomogla k boljšemu korporativnemu upravljanju. Ker je pozornost odločevalcev usmerjena predvsem na kratek rok, tega ni pričakovati niti z napovedanimi spremembami strategije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Obdavčenje izplačil iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja s strani Modre zavarovalnice, d.d.

dr. Katja Triller Vrtovec, 5.5.2016

Davki občanov in dohodnina

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 18/2016Zaposleni, ki so vključeni v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Modri zavarovalnici, d.d., lahko ob upokojitvi uveljavljajo pravico do dodatne starostne pokojnine v obliki pokojninske rente, lahko pa se odločijo tudi za izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) prvo obliko izplačila v celoti šteje za dohodek iz zaposlitve, drugo obliko izplačila pa za druge dohodke. Všteva ju v letno davčno osnovo za odmero dohodnine in progresivno obdavčuje. V prispevku analiziram zakonsko podlago za obdavčitev teh prihodkov in se sprašujem, ali je davčna praksa FURS skladna z načelom zakonitosti na davčnem področju iz 147. člena Ustave in splošnim načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Samodejna izmenjava informacij med državami članicami o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in cenovnih sporazumih

Edita Turičnik, 21.1.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Edita Turičnik, Pravna praksa, 03-04/2016Ministri držav članic EU, pristojni za gospodarske in finančne zadeve, so že 6. oktobra 2015 na zasedanju Sveta ministrov v Luksemburgu soglasno sprejeli politični dogovor o samodejni izmenjavi informacij med državami članicami EU o davčnih stališčih s čezmejnim učinkom. Evropska komisija je pozitivno pozdravila ta dogovor, ki je bil sprejet le sedem mesecev po prvi predstavitvi ambicioznega predloga Komisije o tej temi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Davčni šok

Matej Tomažin, 3.12.2015

Poravnava davkov in prispevkov

Matej Tomažin, Pravna praksa, 47/2015Malo je manjkalo, pa bi slovenski vlagatelji vnovič potegnili krajši konec. Ko je v javnost prišel osnutek t. i. male davčne reforme, s katero naj bi se popolnoma spremenila pravila investiranja, je završalo kot že dolgo ne. Na srečo le za kratek čas, saj je finančni minister davčno reformo prestavil v poznejše obdobje ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Enakopravna obravnava ponudnikov z vidika istovrstnosti kršitve

Milena Basta Trtnik, 5.11.2015

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 42-43/2015V pravni praksi Državne revizijske komisije se je razvilo pravilo, da lahko ponudnik, čigar ponudba je bila sicer označena kot nepopolna, prereka kršitev pri obravnavi izbrane ponudbe v tistih delih ponudbe, v katerih je bila njegova ponudba spoznana kot nepopolna (istovrstne pomanjkljivosti v ponudbah). To pravilo izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naročnik med ponudniki ne sme v nobeni fazi postopka ustvarjati razlikovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Poštena in učinkovita obdavčitev dohodkov gospodarskih družb v EU

Edita Turičnik, 27.8.2015

Davek od dohodka pravnih oseb

Edita Turičnik, Pravna praksa, 33/2015Evropska komisija je 17. junija 2015 predstavila težko pričakovani akcijski načrt obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki temelji na ideji o skupni konsolidirani davčni osnovi kot celostni rešitvi za reformo davka na dobiček ter na načelih zagotovitve učinkovitega obdavčenja in povečanja preglednosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Predlog ZJN-3

Milena Basta Trtnik, 4.6.2015

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 22/2015Ministrstvo za javno upravo je 24. aprila 2015 v javno razpravo posredovalo osnutek predloga Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Uveljavitev novega zakona je posledica zahteve Evropske unije po prenosu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES in Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES. Rok za implementacijo direktiv je 18. april 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Bodo odslej popolne ponudbe sestavljali naročniki?

Milena Basta Trtnik, 19.2.2015

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 7-8/2015S sprejemom novele Zakona o javnem naročanju ZJN-2E se je spremenila vsebina instituta formalno nepopolne ponudbe na način, da je poleg dopolnitve ponudbe mogoča tudi sprememba ponudbe v delu, v katerem ni popolna. Do sprejema nedavnih odločitev Državne revizijske komisije sem bila prepričana, da instančni organ ne bo dopustil opredelitve instituta formalno nepopolne ponudbe na način, kot jo je sprejel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Privatizacija bo

Matej Tomažin, 12.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Matej Tomažin, Pravna praksa, 23/2014Še pred mesecem smo trepetali zaradi politične negotovosti in njenega morebitnega vpliva na korenito spremembo napovedanih reform, zdaj pa si lahko malo oddahnemo. V minulih dneh smo namreč iz medijev izvedeli, da obljub, danih EU, ne bo tako preprosto snesti. To pomeni, da bomo priča nadaljevanju privatizacije - če ne drugega, bo obsegala petnajst napovedanih podjetij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Financiranje in opravljanje tržne dejavnosti izvajalcev javne službe

Milena Basta Trtnik, 22.5.2014

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 20/2014V Ustavi RS je zapisano, da je Republika Slovenija socialna in pravna država. Naloga države je, da poskrbi za kakovost življenja ter socialno varnost in blaginjo svojih prebivalcev. Z izvajanjem javne službe, ki se kaže kot servisna dejavnost države, se prebivalcem omogoča uporaba javnih dobrin. Pri izvajanju javne službe ima država spodbujevalno vlogo, saj zagotavlja sredstva za izvajanje javne službe. Izvajalci javne službe morajo v skladu s svojim poslanstvom, ki zasleduje javni interes, javna sredstva porabiti za namen svoje ustanovitve. V praksi pa se je izkazalo, da se delež javnih sredstev porablja tudi za izvajanje pridobitne, tržne dejavnosti, ki ni primarni cilj izvajalcev javnih služb. Prispevek obravnava pregled izvajalcev javnih služb z vidika financiranja ter izpostavlja nekatere težave pri poslovanju izvajalcev javnih služb, kot se pojavljajo v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Predlog ZJN-2E

Milena Basta Trtnik, 23.1.2014

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 3/2014Ministrstvo za finance je prejšnji teden na Vlado poslalo predlog za spremembe in dopolnitve Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), poimenovan ZJN-2E. Predlog predstavlja že peto spremembo ZJN-2, pri čemer pa glede na sprejem direktive o javnih naročilih lahko pričakujemo, da se bo ZJN-2 v kratkem ponovno spreminjal. Menim, da predlagane spremembe, razen dviga mejnih vrednosti, od katerih dalje je treba uporabljati določila direktiv, niso take, da jih ne bi bilo mogoče uzakoniti že hkrati z nedavno spremembo zakona konec novembra 2012.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Dvojno obdavčeni obmejni delavci

mag. Jasmina A. Tabaković, 23.1.2014

Davki občanov in dohodnina

Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2014Deseti informativni shod Civilne iniciative Apače (CI Apače), organiziran prvo soboto v letu 2014, bi lahko poimenovali tudi Slovenija v malem, saj so se ga množično udeležili dnevni delovni migranti z Gorenjske, Koroške, Štajerske in iz Prekmurja, ki si kruh služijo v sosednjih državah članicah EU. Razlog za množično udeležbo je sprememba Zakona o dohodnini (ZDoh-2M), s katero je zakonodajalec sledil odločbi Ustavnega sodišča in ukinil posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante, kar je bilo že predstavljeno. Tokratni prispevek prikazuje obdavčenje obmejnih delavcev z vidika nadnacionalnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Obdavčitev sakralnih objektov in načelo nevtralnosti države

Andrej Troha, 10.10.2013

Druge davščine in olajšave

Andrej Troha, Pravna praksa, 39/2013Demokratična država, ki spoštuje svobodo vesti in versko svobodo ter je po ustavi zavezana k nevtralnosti do vseh prepričanj, tako teističnih kot tudi ateističnih, ne sme dajati vtisa, da ji je katero od prepričanj ali pa vrsta prepričanj bližje. Taka država naj se ne bi opredeljevala do pravilnosti prepričanj, ampak naj bi pustila subjektom civilne družbe, da sami s svojimi argumenti pridobivajo privržence. Zato naj ne bi nekaterim prepričanjem že s pravom dajala samodejne prednosti, ugodnosti in tako hkrati vzbujala vtis istovetenja z določeno ideologijo, niti jih zavirala in s tem dajala vtis nezaželenosti nekaterih prepričanj. Ob uvedbi davka na nepremičnine se tako postavlja vprašanje, ali je z obdavčitvijo sakralnih objektov res kršena svoboda vere, kot zatrjujejo predstavniki nekaterih verskih skupnosti, in je zato dolžnost države, da sakralne objekte oprosti davka ali jim vsaj prizna ugodnejši davčni položaj in tako finančno ne obremeni verskih skupnosti. Ali pa je dolžnost države, ki spoštuje vsa prepričanja s področja etike oziroma morale, ne glede na to, ali temeljijo na metafizični podlagi ali ne, ter ne kršijo temeljnih človekovih pravic, da jih obravnava enakopravno in kriterija teizma ali ateizma ne vključi v določanje pravic in obveznosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Najnižja cena kot pravilo za zoževanje števila primernih kandidatov v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti?

Milena Basta Trtnik, 18.7.2013

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 28/2013Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, kot ga določa 26. člen Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), je postopek, v katerem naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudbe kandidate, ki jim je priznal sposobnost. Za to vrsto postopka je torej značilna dvofaznost. V prvi fazi se na podlagi predloženih prijav preveri izpolnjevanje pogojev za izkazovanje usposobljenosti ponudnikov po 41. členu ZJN-2, v drugi fazi pa se primerne kandidate povabi k oddaji ponudbe, izmed katerih naročnik izbere najugodnejšega ponudnika. Namen dveh časovno soslednih si faz postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je v tem, da si naročnik v prvi fazi na podlagi prejetih prijav, s katerimi ponudniki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti, omeji število usposobljenih konkurenčnih ponudnikov, ki jih bo pozneje pozval k oddaji ponudbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Država, lačna denarja

Matej Tomažin, 11.7.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

Matej Tomažin, Pravna praksa, 27/2013Letošnje skupščine uspešnih slovenskih podjetij so minile tako, kot so si mali vlagatelji vedno želeli. Dobre napovedi in bogate dividende. Seveda je to naključje, saj vsi vemo, da to ne bi bilo mogoče brez "lačne" države. Vir dodatnih prihodkov v proračun niso zgolj novi davki, temveč tudi višje dividende.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Priprava na postopek oddaje javnega naročila

Milena Basta Trtnik, 16.5.2013

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 19/2013Izhajajoč iz objavljene statistike, se število postopkov oddaje javnih naročil, zoper katere je bilo vloženo pravno sredstvo, iz leta v leto povečuje. Razlog za to je najverjetneje v dejstvu, da se iz leta v leto povečuje število postopkov oddaje javnih naročil, da je gospodarstvo v recesiji in ponudniki pogosteje uveljavljajo pravna sredstva, deloma v dejstvu, da so se s sprejemom Zakona o pravnem varstvu v postopkih oddaje javnih naročil (ZPVPJN) znižale takse za vložitev zahtevka za revizijo zoper določila razpisne dokumentacije, pomembnejši razlog pa je zagotovo tudi, da se naročniki preslabo pripravijo na postopek oddaje javnega naročila in premalo pozornosti namenijo pripravi "predrazpisne faze", na kateri bo temeljil nadaljnji postopek oddaje javnega naročila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Bančne skrbi

Matej Tomažin, 4.4.2013

Banke, zavodi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 13/2013V zvezi s ciprsko krizo se je na novo pojavilo tudi vprašanje, ali so prihranki v slovenskih bankah varni. Čeprav so politiki takoj zavrnili kakršnekoli dvome o varnosti, je slab občutek pri vlagateljih kljub temu ostal. S tem smo dobili na grbo nove skrbi, ki pa ob tehtnem premisleku niso tako n
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
47(3) 45(1) 43(1) 42-43(1)
39(2) 39-40(2) 33(2) 32(1)
28(2) 27(2) 25(2) 24(1)
24-25(2) 23(1) 22(1) 21-22(1)
20(1) 19(1) 18(1) 16(1)
13(1) 12(1) 9(1) 7-8(3)
6(1) 5(1) 03-04(1) 3(3)

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2017(2) 2016(6)
2015(5) 2014(4) 2013(8) 2012(1)
2011(1) 2010(1) 2009(2) 2008(1)
2007(1) 2006(1) 2000(1) 1999(2)
1998(2)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov