O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 66)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pravno varstvo neizbranega ponudnika po 26. novembru 2017

mag. Matjaž Kovač, 21.12.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 49-50/2017Leta 2011 je začel veljati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), s katerim je bil v naš pravni red prenesen poglavitni del Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. ZPVPJN je bil leta 2013 spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, s katerim se je povečala učinkovitost javnega naročanja na način, da se odpravita ugotavljanje in odprava nepravilnosti, ki glede na predmet naročanja in postopek izbire dobavitelja oziroma izvajalca niso bistvene ter zaradi katerih osebe, zainteresirane za dodelitev javnega naročila, niso oziroma ne bi mogle biti oškodovane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Obdavčitev z davkom na dediščine in darila (Vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 14.12.2017

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017Pojasnilo FURS, 1. izdaja, maj 2015; veljavnost: 4. december 2017 Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta - Obdavčitev z davkom na dediščine in darila (Vprašanja in odgovori), s pojasnilom glede obdavčitve prenosa lastninske pravice ob razdelitvi solastnine na nepremičnini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

FURS nad oddajanje nepremičnin v turistični najem

Avtor ni naveden, 14.12.2017

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017Sporočilo za javnost - FURS, 3. december 2017 Finančna uprava RS bo v začetku leta 2018 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri fizičnih osebah, fizičnih osebah z dejavnostjo in pri pravnih osebah, ki so dosegale dohodke z oddajanjem nepremičnin v turistični najem (tudi preko spletnih port
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Prepozna identifikacija za namene DDV, obveznost obračunavanja DDV in pravica do odbitka DDV

Avtor ni naveden, 14.12.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017Pojasnilo FURS, št. 4230-724/2017-1, 21. november 2017 Finančna uprava je posredovala novo pojasnilo na vprašanje, kako naj ravna davčni zavezanec, ki se je prepozno identificiral za namene DDV, in ali ima davčni zavezanec, ki je od takega davčnega zavezanca prejel račun z obračunanim in
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance - osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 14.12.2017

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017Pojasnilo FURS, 7. izdaja; veljavnost za obračunska obdobja od 1. januarja 2018 dalje. Fizične osebe so v obvezno socialno zavarovanje v Republiki Sloveniji vključene iz naslova svojega statusa ali delovne aktivnosti na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja obvezneg
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Ali lahko fizična oseba v postopkih javnega naročanja nastopa kot ponudnik - stališče Državne revizijske komisije

mag. Njives Prelog Neffat, 14.12.2017

PRORAČUN

mag. Njives Prelog-Neffat, Pravna praksa, 48/2017Senat Državne revizijske komisije je v odločitvi v zadevi št. 018-190/2017 Mestna občina Koper zavzel stališče, da je fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti in ni vpisana v poslovni register, gospodarski subjekt, kar pomeni, da lahko nastopa tudi v vlogi ponudnika. To ima za področje javnega naročanja lahko negativne posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Sprememba pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

Maja Prebil, 7.12.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 47/2017Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 18. oktobra 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-B) ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen dne 27. oktobra 2017 in je začel veljati trideseti dan po objavi, to je 26. novembra 2017. Zakonodajalec je novelo B sprejel s ciljem zagotoviti usklajenost ureditve pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja z zakoni, ki urejajo javno naročanje, zlasti z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3), ter večjo učinkovitost pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Ustavnopravna ocena možnih - ali verjetnih - pogojev v javnih razpisih

dr. Andraž Teršek, 7.12.2017

PRORAČUN, Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 47/2017Nedavno sem se, po načrtovanem naključju in z zunanjo spodbudo, lotil razmišljanja o ustavnopravno pravilni umestitvi razpisnih pogojev za možne prijavitelje na javne razpise; tiste, ki jih razpiše Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Poudarek sem namenil splošnemu in načelnemu vprašanju vsakokratne skladnosti teh pogojev z načeloma sorazmernosti in enakopravne obravnave pravnih subjektov. Pred tem so mi verodostojne osebe, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo s to temo, pojasnile, daprijavitelji v javnih razpisih večkrat obidejo ali poskušajo obiti določila javnih razpisov in razpisne pogoje. Zato se pristojno ministrstvo stalno sooča z izzivom, pred časom naslovljenim nanj tudi v obliki priporočila Državnega pravobranilstva RS, da smiselno popravi ali na novo oblikuje določila javnih razpisov, ki zadevajo upravičenost in sposobnost prijaviteljev, da se pravilno in uspešno prijavijo na javne razpise. Ministrstvo pri tem zasleduje legitimni cilj, da poskusi preprečiti kandidiranje na javnih razpisih tistim subjektom, ki želijo/se trudijoobiti splošne pogoje javnih razpisov ter tako pridobiti sredstva proračuna Republike Slovenije in namenska sredstva EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Pravni temelj revizije javnega naročanja je Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Cilja zakona sta zagotovitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter racionalizacija postopka pravnega varstva, ki poteka pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju DKOM). Z ZPVPJN se uvaja tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, in sicer z uveljavitvijo ničnosti pogodbe v sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Pravno varstvo v postopku javnega naročanja, ki ga uveljavlja zagovornik javnega interesa

Maja Prebil, 16.11.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 44/2017Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) že od sprejema dalje dopušča možnost, da lahko poleg osebe, ki izkaže interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in pri kateri obstaja možnost, da ji nastane škoda z domnevno kršitvijo, zahtevek za revizijo vloži zagovornik javnega interesa. V praksi je bila do nedavnega možnost, da pravno varstvo uveljavlja zagovornik javnega interesa, le redko izkoriščena, saj organi, ki jim zakon podeljuje pooblastilo, da v javnem interesu uveljavljajo pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, pooblastila niso pogosto uveljavljali. Z izjemo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence zahtevkov za revizijo v javnem interesu drugi organi sploh niso uveljavljali. Nedavno pa je Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za javna naročila, vložilo zahtevek za revizijo, s katerim je zahtevalo razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja. Zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-197/2017-3 z dne 9. oktobra 2017 ugodila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

dr. Nejc Brezovar, 16.11.2017

PRORAČUN

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 44/2017Vlada Republike Slovenije se je v Strategiji razvoja javne uprave 2015-2020 (Javna uprava 2020) zavezala, da bo zagotovila učinkovitejšo (u)porabo virov z (med drugim) vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov za učinkovito in pregledno izvajanje javnih naročil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Pridobitev statusa pooblaščenega tujega posrednika (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 9.11.2017

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2017Za izračunavanje, odtegovanje in plačevanje davčnega odtegljaja od dohodka iz nematerializiranih finančnih instrumentov (v nadaljevanju: NFI), ki se plača osebi, ki dohodek prejme za tuj račun (v nadaljevanju: posrednik), veljajo posebna pravila. Navedena pravila so določena v členih od 383. a do 383.g Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Igranje bridža, briškole ali taroka ni "šport" v smislu direktive o DDV, je pa lahko "kultura"

Zoran Skubic, 9.11.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2017Igre s kartami so del človeškega vsakdana vsaj od osmega stoletja naprej. Takrat so bile na Kitajskem pod budnim nadzorom cesarjev dinastije Tang dokumentirano izdelane prve igralne karte. V poznejših stoletjih so se po svilni cesti počasi širile na Zahod, dokler jih arabski trgovci, enako kakor velja še za marsikateri sedaj skoraj samoumevni znanstveni izum ali kulturno dobrino, v 13. stoletju niso končno prinesli tudi v Evropo. Najprej je sledil skokovit razmah tovrstnih iger, nato moralno in versko zgražanje nad tovrstnim početjem, prepovedi, kazni, z razvojem moderne države pa, če je šlo za take ali drugačne prihodke iz tega naslova, seveda tudi - obdavčenje. In ker je regulacija davka na dodano vrednost ena od pomembnih politik Evropske unije, na igre s kartami ne more biti imuno niti pravo EU. Tako je luksemburško sodišče pred kratkim obravnavalo zanimivo vprašanje, ali lahko pristojna zveza zahteva povračilo deleža DDV, ki je vštet v prijavnino za pristop na turnir bridža, ker je bridž "šport" v smislu člena 132(1)(m) direktive o DDV. Sodišče se s tem razlogovanjem ni strinjalo, a vrata morebitni davčni oprostitvi igranja kart s tem vseeno ni popolnoma zaprlo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Veliki kongres javnega naročanja - jesen 2017

Klemen Drnovšek, 26.10.2017

PRORAČUN

Klemen Drnovšek, Pravna praksa, 41-42/2017Družba IUS SOFTWARE (GV Založba) je 18. in 19. septembra 2017 organizirala Veliki kongres javnega naročanja. Na kongresu so sodelovali priznani predavatelji, ki se z javnim naročanjem srečujejo na različnih področjih dela, njihovi prispevki pa so bili tudi tokrat zbrani in izdani v posebnem konferenčnem zborniku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Zastaranje v davčnem pravu pomeni prenehanje obveznosti

dr. Jernej Podlipnik, 26.10.2017

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 41-42/2017Približno leto dni je minilo od objave sodbe Upravnega sodišča, v kateri je odločilo, da zastaranje odmere davčne obveznosti pravzaprav pomeni prenehanje (ugasnitev, prekluzijo) obveznosti. Stališče ni novo in se sklada s tem, kar (izrecno) velja v pravnih redih, v katerih je davčnopravna ureditev primerljiva s slovensko. V tem prispevku želim opozoriti na stališče v sodbi, obenem pa navesti in obrazložiti še določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki stališče utemeljujejo, saj je obrazložitev sodbe v tem delu precej skopa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Notranji trg (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017Z vstopom v Evropsko unijo je slovenski trg postal sestavni del notranjega trga EU, za katerega je značilen prost pretok blaga in storitev. Ena temeljnih vrednot notranjega trga EU je čim bolj svobodno trgovanje in s tem odprava carinskih postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017V Uradnem listu Republike Slovenije je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik). Finančna uprava RS v nadaljevanju podrobneje pojasnjuje spremembe Pravilnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Nov Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov

Avtor ni naveden, 13.10.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39-40/2017V Ur. l. RS, št. 50/17 je bil objavljen nov Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov, ki začne veljati 30. septembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Problematika obdavčevanja dohodkov iz tujine

mag. Matjaž Kovač, 5.10.2017

Davki občanov in dohodnina

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 38/2017Če prebivate v Sloveniji, dohodek pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije. To pomeni, da morate davčnemu organu v Sloveniji poročati tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije (tj. od svetovnega dohodka). Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku dohodke, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz delovnega razmerja, pokojnine).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Obvestilo o sodbi Sodišča Evropske unije (C-288/16) v zvezi z obravnavo storitev, ki so neposredno povezane z izvozom, po ZDDV-1

Avtor ni naveden, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36-37/2017V Uradnem listu Evropske unije C 283 z dne 28. avgusta 2017 je bila objavljena sodba Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju sodišče EU) v zadevi "L.Č." IK/Valsts ie??mumu dienests, C-288/16 z dne 29. junija 2017 glede obravnave storitev, ki so neposredno povezane z izvozom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Nadzor transfernih cen (podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 14.9.2017

Davek od dohodka pravnih oseb

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2017Za svet, v katerem živimo, je značilna globalizacija, ki jo lahko definiramo kot sklop sprememb v gospodarstvu, politiki, kulturi in družbenih odnosih. S pojavom globalizacije je povezan tudi nastanek mednarodnih podjetij, med katerimi poteka že 70 odstotkov svetovne trgovine. Izraz mednarodno podjetje v tem kontekstu ne pokriva zgolj korporacijskih gigantov, temveč tudi skupino povezanih družb s poslovnimi enotami v dveh ali več državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Iniciativa Blockchain Slovenija

dr. Nejc Brezovar, 14.9.2017

Davek od dohodka pravnih oseb

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 34/2017Evropska unija oziroma Evropska komisija je že leta 2010 sprejela strategijo Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), ki vključuje sedem pobud za t. i. prednostna področja, med katere sodi Evropska digitalna agenda 2020 (COM(2010)245). Slednja je bila kasneje (leta 2015) nadgrajena s Strategijo za enotni digitalni trg. Vizija Vlade Republike Slovenije je: Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi. Slovenija je lahko referenčna oziroma vzorčna, ker razpolaga s ključnimi kompetencami, potrebnimi za digitalno transformacijo (dobro razvit sektor IKT, usposobljena delovna sila, stabilno okolje, fleksibilna državna administracija, dobra geostrateška lega, je nadpovprečna na področju e-poslovanja in uporabe računalništva v oblaku itd.). Je tudi država optimizma, priložnosti, aktivnih državljanov in inovativnega gospodarstva. Ob tem se zaveda pomembnosti uporabe moderne digitalne tehnologije za večjo kakovost življenja, za zeleno in vključujočo rast ter napredno družbo. Koalicijski sporazum za sodelovanje v Vladi 2014-2018 določa, da se partnerji zavedajo, da lahko informacijske tehnologije Sloveniji zagotovijo globalno konkurenčno prednost, obenem pa državljanom olajšajo vsakodnevna opravila ali celo ponudijo priložnosti za osebnostni razvoj. Vlada je leta 2016 sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 (Digitalna Slovenija 2020). Naloge s področja informacijske družbe od uveljavitve novele Zakona o državni upravi (ZDU-1J) opravlja Ministrstvo za javno upravo. Leta 2016 se je oblikoval tudi forum Digitalna koalicija, namenjen usklajevanju digitalnega preoblikovanja Slovenije v sodelovanju z deležniki iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, civilne družbe in javnega sektorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

FURS poostreno nad nepredlagatelje obračunov prispevkov za socialno varnost

Avtor ni naveden, 14.9.2017

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2017Finančna uprava RS bo v drugi polovici septembra 2017 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (v nadaljevanju: REK obrazci) in tako za njih ne plačujejo prispevkov. Že izvedeni nadzori v zadnjih letih so bistveno pripomogli k večjemu številu oddanih REK obrazcev (v zadnjem letu 15 odstotkov manj nepredlagateljev kot leto poprej). Ker gre za občutljivo področje kršenja temeljnih pravic delavcev in pereč problem vsakega posameznika, ki se v takšni situaciji znajde, bo FURS izvedel še dodatne nadzorne aktivnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku - ugovor izpolnitve obveznosti - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika

Avtor ni naveden, 7.9.2017

Civilni sodni postopki, Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2017Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja ni predmet civilnega izvršilnega postopka. Ker je dolžniku uspelo dokazati, da je davčni odtegljaj za upnika obračunal in plačal državi, je v okviru presoje utemeljenosti ugovora delne izpolnitve treba šteti, da je bila terjatev v višini plačanega davčnega odtegljaja izpolnjena, pri čemer izvršilnemu sodišču ni treba presojati, ali je bila višina davčnega odtegljaja pravilna oziroma, ali je pravilno, da je bil davčni odtegljaj sploh odtegnjen in plačan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Saga o pravici do povračila stroškov v davčnem postopku

dr. Jernej Podlipnik, 31.8.2017

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 32/2017Spodnji zapis bi morda bolj spadal v publikacije z rubriko "saj ni res, pa je" kot pa v strokovno pravniško revijo, pa vendar se pisec teh vrstic že v tretjem postopku, ki teče pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), ukvarjam s pravnim vprašanjem, ki ga je tej instituciji nadrejeni organ, tj. Ministrstvo za finance (MF), že razrešil konec leta 2016, toda prvostopenjski organ njegovega stališča bodisi ne pozna bodisi ga brez obrazložitve ignorira. Sledila bo ponovna pritožba in brez vsakršne potrebe nastajajo dodatni stroški za državo (honorarji za pooblaščence in čas, potreben za ukvarjanje z nepotrebnimi zadevami) in zavezance. Morda pa bo ta zapis pripomogel k razmisleku, kako bi se dalo temu v prihodnosti izogniti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(5) 47(2) 45-46(1)
44(2) 43(2) 41-42(2) 39-40(3)
38(1) 36-37(1) 34(3) 33(1)
32(3) 30-31(1) 28-29(3) 27(1)
26(5) 24-25(2) 23(5) 22(1)
20-21(3) 19(2) 18(1) 16-17(2)
15(1) 12-13(1) 11(2) 10(1)
9(1) 7-8(2) 6(1) 3-4(1)
2(1) 1(2)

Leto objave

< Vsi
2017(66)
> Januar(4) > Februar(3) > Marec(5) > April(3) > Maj(6) > Junij(8) > Julij(9) > Avgust(4) > September(5) > Oktober(6) > November(5) > December(8)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Avtorji

AB CĆČD ĐE FGHIJK LM N OP QR S ŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov