O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pojasnilna dolžnost pri posojilih v švicarskih frankih

Urša Ravnikar Šurk, 16.5.2019

Banke, zavodi, Obligacije

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2019Na letnem občnem zboru Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekal 18. aprila 2019 v ljubljanskem City Hotelu, sta o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih predavala prof. dr. Miha Juhart s PF Univerze v Ljubljani in odvetnik dr. Jorg Sladič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

S stoletno obveznico iz krize v krizo

Črt Jakhel, 9.5.2019

JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Črt Jakhel, Pravna praksa, 17-18/2019Argentina je junija 2017 ponudila za 2,75 milijarde USD dolarskih obveznic z dobo poplačila sto let. Tako je postala druga država v Ameriki z aktivnimi stoletnimi obveznicami. Prehitela jo je Mehika, ki je od 2010 dalje takšne obveznice izdala celo večkrat. Le nekaj mesecev za Argentino je Avstrija postala prvi stoletni primer v evroobmočju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Ničnost kreditnih pogodb, sklenjenih s tujimi bankami

dr. Nana Weber, 14.3.2019

Banke, zavodi

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 11/2019Sodišče Evropske unije je razsodilo, da je nacionalna zakonodaja države, na podlagi katere so kreditna pogodba in drugi pravni akti, sprejeti na podlagi te pogodbe, retroaktivno nični od datuma, ko so bili sklenjeni, če so bili sklenjeni s posojilodajalcem, ki ima sedež v drugi državi članici, kot je država članica prejemnika storitve, in ki od pristojnih organov te države članice ni pridobil vseh potrebnih dovoljenj, v nasprotju s pravom Unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Porokova obveznost v luči lex Agrokor

mag. Boštjan Rejc, 15.6.2017

Ostalo

mag. Boštjan Rejc, Pravna praksa, 23/2017Evropska unija naj bi s svojim pravnim redom zagotavljala pravno varnost. Namesto tajnih uradnih listov, samovolje in arbitrarnosti bivših vzhodnih režimov naj bi evropski pravni red tudi v države bivše Jugoslavije in tako imenovanega vzhodnega bloka vnesel pravno varnost, predvidljivost in (pravno) stabilnost. Namesto tega se zdi, da je Evropska unija dosegla točko, ko njen pravni red, vključno s pravnim redom držav članic, postaja pravni red izjem (ang. law of exceptions). Republika Slovenija je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena zaradi depozitov (prihrankov) v Ljubljanski banki, hkrati pa se slovenskim varčevalcem v imenu evropskega pravnega reda odvzamejo prihranki v obliki delnic bank, kar naj se, vsaj po pričakovanju nekaterih, v urejenih pravnih redih ne bi dogajalo. V Evropski uniji imamo schengen, vendar se kljub temu na slovenskih mejah izvaja mejni nadzor. Ciniki bi komentirali, da še Jugoslavija ni bila tako shizofrena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Lestvica Doing Business Svetovne banke - kako izboljšati slovensko uvrstitev

dr. Andrej Ekart, 23.3.2017

Banke, zavodi

dr. Andrej Ekart, Pravna praksa, 11/2017Svetovna banka (ang. World Bank) vsako leto objavi raziskavo Doing Business, s katero preverja uspešnost 190 držav po svetu na več področjih. Slovenija je v letu 2016 skupno zasedla 30 mesto, kar je sorazmerno zadovoljiv dosežek. Slovenske uvrstitve na posameznih področjih pa so bile: ustanovitev podjetja (ang. Starting a Business) - 49. mesto, izdajanje gradbenih dovoljenj (ang. Dealing with Construction Permits) - 80. mesto, dostopnost elektrike (ang. Getting Electricity) - 16. mesto, vpis v zemljiško knjigo (ang. Registering Property) - 34. mesto, pridobitev posojila (ang. Getting Credit) - 133. mesto, zaščita manjšinskih delničarjev (ang. Protecting Minority Investors) - 9. mesto, plačevanje davkov (ang. Paying Taxes) - 24. mesto, čezmejno trgovanje (ang. Trading Across Borders) - 1. mesto, uveljavljanje pogodbenih terjatev (ang. Enforcing Contracts) - 119. mesto, reševanje insolvenčnih zadev (ang. Resolving Insolvency) - 12. mesto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Sodna praksa glede dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke

Žiga Perović, 23.2.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Banke, zavodi

Žiga Perović, Pravna praksa, 7-8/2017Pomembnosti vloge, ki jo bančni sektor igra v modernem gospodarstvu, ne moremo zanikati. Prav zato je izjemnega pomena tudi posebna ureditev, ki jo evropska in nacionalne zakonodaje določajo za širši finančni sektor. Vedno bolj so v ospredju tudi dovoljenja, ki jih izdajajo pristojni nadzorni organi. Po zadnji finančni krizi, ki je razkrila marsikatere pomanjkljivosti delovanja bančnega sistema, se je zopet pričelo razpravljati o t. i. "fit and proper" testu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Toskanska banka Monte dei Paschi iz Siene najšibkejši člen italijanskega bančnega sistema

dr. Mitja Stefancic, 8.12.2016

Banke, zavodi

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 48/2016Zakaj je italijanska banka Monte dei Paschi iz Siene (Mps), ki velja za najstarejšo evropsko banko in posluje neprekinjeno že od davnega leta 1472, v kritičnem finančnem položaju? Čemu je do pred kratkim tvegala podržavljenje? Banko so v teku zadnjih let že dvakrat dokapitalizirali, najprej leta 2012 (za dve milijardi evrov), nato leta 2014 (tri milijarde evrov), a kljub temu so bili letošnji stresni testi, podobno kot v prejšnjih letih, zanjo malodane ubijalski. Kaj nam razkriva afera te banke glede globljih težav, s katerimi se spopada italijanski finančni sistem? Katere pa so posledice za evropske finančne trge? Enostavnih odgovorov na zgoraj navedena vprašanja ne bomo našli. Vseeno pa lahko nakažemo nekaj tehtnih izhodiščnih točk, ki so v pomoč bodisi pri preučitvi krize toskanske banke bodisi za razumevanje krize, ki je zaobjela Italijo in ki trenutno straši mednarodne investitorje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Ko banke naredijo samomor

Matej Tomažin, 25.8.2016

Banke, zavodi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 33/2016Dobri šahisti že v uvodnih potezah prepoznajo neizkušenega soigralca. Predvsem zaradi razumevanja, kako odločilne so strateške odločitve, saj se njihov pomen pokaže šele po nekaj nadaljnjih potezah oziroma kratkoročno ne izstopajo, dolgoročno pa bistveno vplivajo. Žal te vrline ni povsod v slovenskem gospodarstvu. Lep primer je bančništvo, ki se mu bliža čas plačevanja za nesmiselne poteze.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Bančna tajnost v postopku prodaje slabih terjatev

Tatjana Božič, 25.8.2016

Banke, zavodi

Tatjana Božič, Pravna praksa, 33/2016Medtem ko trg prodaje in nakupa terjatev iz slabih posojil na tujem cveti, se zdi, da pri nas šele nastaja kot posledica sanacije slovenskega bančnega sistema. Gre za zapletene pravne posle, tako s pravnega kot z ekonomskega vidika. Predvsem pa gre tudi za preplet različnih interesov. V prispevku obravnavam preplet javnega interesa za vzpostavitev stabilnega bančnega sistema in stabilnosti finančnih trgov ter zasebnega interesa, tj. varovanja položaja dolžnikov, konkretno z vidika varovanja bančne tajnosti. Pri razpolaganju s terjatvami zoper dolžnika se gre namreč vprašati, do kje seže dolžnikov interes za varovanje njegovih podatkov, kadar ne spoštuje pogodbenih določil, torej ne poravna zapadlih obveznosti iz naslova kreditne pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Človekove pravice Banke Slovenije

dr. Jože Mencinger, 19.8.2016

Banke, zavodi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 31-32/2016Poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine sem si doslej predstavljal kot stanje, v katerem je na eni strani nemočen posameznik, na drugi brezobzirna oblast. Narobe. Po nedavno vloženi in medtem s strani Upravnega sodišča "začasno" zavrženi tožbi so bile "človekove pravice" kršene kar Banki Slovenije, kršila pa jih Republika Slovenija oziroma Okrožno sodišče v Ljubljani. Zakaj gre, najbrž vsi pravniki bolj ali manj vedo ali pa bi bilo dobro, da bi vedeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Novela ZUKSB-A oziroma novo poglavje v življenju DUTB

Novak Nejc, Urankar Matija, 19.5.2016

Banke, zavodi

Nejc Novak, Matija Urankar, Pravna praksa, 20-21/2016Richard Nixon, nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, je 28. decembra 1973 podpisal Zakon o ogroženih vrstah (Endangered Species Act). Prav tako na (skoraj praznični) 28. december, vendar 42 let pozneje, pa je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB-A).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Kaj sporoča avstrijsko ustavno sodišče v zadevi Hypo Alpe Adria Bank

Jaka Cepec, 10.9.2015

Banke, zavodi

Jaka Cepec, Pravna praksa, 35/2015Avstrijsko ustavno sodišče je 3. julija letos izdalo sodbo v zadevi HETA, v kateri je odločilo, da je Zakon o ukrepih za sanacijo Hypo Alpe Adria Bank International AG (HAA) neustaven, in ga v celoti razveljavilo. Zakon je v svojem bistvu urejal izbris podrejenih terjatev upnikov do družbe HETA Asset Resolution AG in prenehanje jamstva dežele Koroške za te terjatve. O temi, ki je zaradi izbrisa kvalificiranih obveznosti bank iz 261.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v slovenskih bankah na podlagi novele ZBan-1L zelo zanimiva tudi za slovensko javnost, so obširno poročali vsi slovenski mediji. Čeprav so ti sicer razmeroma pravilno prevedli poročilo za javnost avstrijskega ustavnega sodišča, menim, da njihovo poročanje ni bilo ustrezno in predvsem, da sodba ni bila povsem pravilno pojasnjena. Zato si poglejmo na kratko ključne točke odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki bi lahko bile še posebej zanimive tudi z vidika zadeve U-I-295/13, ki poteka pred slovenskim ustavnim sodiščem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Oslabljena ali okrepljena bančna tajnost?

mag. Peter Merc, 20.8.2015

Banke, zavodi

mag. Peter Merc, Pravna praksa, 31-32/2015Bančna tajnost je desetletja veljala za temeljni institut bančništva. Banke kot kreditne institucije je zavezovala k varovanju podatkov o komitentih, ki so jih banke pridobile na podlagi poslovnega razmerja. V zadnjih nekaj letih se trend giblje v smeri omejevanja tega instituta. Podpis pogodbe o izmenjavi podatkov med EU in Švico konec maja letošnjega leta se označuje kot konec bančne tajnosti švicarskih bank, ki je nedvomno veljala za globalni sinonim varovanja zaupnosti podatkov o bančnih komitentih. Nedavno sprejeti novi Zakon o bančništvu (ZBan-2) se je med drugim dotaknil tudi vprašanja dolžnosti varovanja zaupnih podatkov bank, ki velja za banke, delujoče na območju Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Poplačilo deviznih varčevalcev LB: pravična delitev dolgov nekdanje Jugoslavije med države naslednice?

dr. Janja Hojnik, 20.8.2015

Akti o nasledstvu, Banke, zavodi

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 31-32/2015V senci zelo odmevnih bančnih zgodb zadnje gospodarske krize se je na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu odvijala še ena bančna saga velikega ekonomskega, političnega in pravnega pomena. Gre za osrednje, še zmeraj nerešeno nasledstveno vprašanje nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), to je odgovornost držav naslednic za še ne poplačane "stare" devizne vloge, se pravi prihranke v bankah na ozemlju SFRJ pred razpadom nekdanje države. Po razpadu SFRJ in njenega bančnega sistema je veliko vlagateljev izgubilo dostop do svojih deviznih sredstev. Nove države naslednice SFRJ so namreč naknadno uvedle različne povračilne sheme, ki so za poplačilo postavile različne pogoje, kot je ozemlje depozita ali državljanstvo vlagateljev. Več sto tisoč vlagateljev tako do danes ni dobilo nadomestila, ker države naslednice niso mogle doseči dogovora o skupni odgovornosti za te vloge, za katere je prej jamčila jugoslovanska federacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Spremenjena vloga Družbe za upravljanje terjatev bank

mag. Peter Merc, 14.5.2015

Banke, zavodi

mag. Peter Merc, Pravna praksa, 19/2015Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je de iure že v svojem četrtem letu delovanja, de facto pa v drugem, saj je postala operativna šele v začetku leta 2014 s prenosom prvih terjatev komercialnih bank. Do bistvene razlike med de iure in de facto pa pri DUTB ne prihaja le pri vprašanju njenega začetka dejanskega delovanja, ampak tudi pri vprašanju vloge DUTB v celotnem procesu sanacije slovenskega bančnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Pričakovane omejitve tečajnih tveganj za potrošnike pri posojilih v tuji valuti

Branka Sedmak, 2.4.2015

Banke, zavodi, TRGOVINA

Branka Sedmak, Pravna praksa, 13/2015Obstoječe potrošniške kreditne pogodbe, vezane na švicarski frank (v čisti valuti ali vezane na valutno klavzulo), praviloma ne določajo mehanizma za pretvorbo valute kredita v domačo valuto ali drugega mehanizma za omejitev valutnega tveganja. Tudi Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-1) ne določa mehanizmov za omejitev tveganj, povezanih z najemom posojil v tuji valuti. Spremembe na tem področju se obetajo s prenosom Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 v pravni red Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Pravnopolitični vidiki določanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije

dr. Aleš Ferčič, 19.3.2015

Industrija in energetika

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 11-12/2015Najbrž lahko kmalu pričakujemo novo uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, ki bo (na novo) porazdelila breme javnega (so)financiranja proizvodnje t. i. zelene energije. To med drugim odpira vprašanja na področju državnih pomoči, energetike in varstva okolja. Zavezanci za plačilo omenjenega prispevka bodo končni odjemalci (električne) energije in zato bi med odraslimi težko našli tiste, ki se jih uredba ne bo tako ali drugače dotaknila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Mednarodni cestni prevoz stvari - izguba tovora zaradi tatvine - skrbnost prevoznika

Avtor ni naveden, 12.3.2015

Promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2015Skrbnost prevoznika, je pravni standard, ki ga sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Prevoznik je lahko oproščen odgovornosti za dogodek, ki ga s skrajno, glede na okoliščine konkretnega primera, potrebno in pokazano skrbnostjo ter z vsemi razumnimi in stroki primernimi ukrepi ni mogel odvrniti, niti ni mogel preprečiti njegovih posledic. Kakšna skrbnost je potrebna za izognitev tatvinam, je v pri vrsti odvisno od verjetnosti, da bo do tatvine prišlo. Standardu skrajne skrbnosti ne ustreza, da prevoznik o oviri na vhodu v parkirišče za raztovor blaga ni obvestil pošiljatelja in ga zaprosil za ustrezna navodila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov

Avtor ni naveden, 12.3.2015

Promet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2015FURS, 2. februar 2015 Za obdobje od 1. aprila 2015 dalje se uvaja posebna ureditev za tuje davčne zavezance, ki občasno opravljajo storitve mednarodnega cestnega prevoza potnikov v Sloveniji. Davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža ali stalne poslovne enote niti stalnega ali o
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Rekordne globe bankam zaradi manipulacije na deviznih trgih

mag. Mitja Stefancic, 19.2.2015

Banke, zavodi, Devizno poslovanje

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 7-8/2015Devizni trg (angl. Foreign Exchange Market) je zelo težko manipulirati. In vendar je nekaterim trgovalcem dejansko uspelo, da so v zadnjih letih vplivali na devizne tečaje oziroma menjalno vrednost posameznih valut. To so storili zato, da bi si sami povečali dobiček poslovanja na tem obsežnem trgu. To so ugotovili mednarodni regulatorji med nedavno preiskavo na mednarodnih finančnih trgih. Čeprav gre za trg, v sklopu katerega poslujejo številne komercialne banke, centralne banke, finančne ustanove, zasebni investitorji, poslovne družbe in institucije ter mu je torej zagotovljeno precej transparentnosti, so bile nekatere mednarodne banke kaznovane zaradi nezakonitega poslovanja. Poraja se vprašanje, kako je bilo to sploh mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Je valutna klavzula naravna nesreča?

mag. Sandi Kodrič, 19.2.2015

Banke, zavodi, Devizno poslovanje

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 7-8/2015Posojilojemalce, ki jih je prizadela nedavna sunkovita rast tečaja švicarskega franka, lahko razumemo in z njimi sočustvujemo. Vsak dolg, ki nad posameznikom visi desetletje ali še dalj, obremenjuje njegovo življenje, še zlasti ko so splošne gospodarske razmere slabe. Toda ali je za nastalo situacijo kakorkoli kriva država?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Iz slabega v dobro

dr. Nana Weber, 17.10.2014

Banke, zavodi

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 40-41/2014"Naš moto je iz slabega v dobro," je uvodoma na srečanju Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekalo 9. oktobra 2014 v Ljubljani, dejal izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Janez Škrubej in dodal: "Naše poslanstvo je, da iz slabih kreditov bank v prihodnjih letih naredimo nekaj dobrega."
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Banke, finančna kriza in razprava o primernejši regulativi

mag. Mitja Stefancic, 2.10.2014

Banke, zavodi

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 38/2014Globalna finančna kriza je opomin in veleva, naj zdrav bančni sistem temelji na dobičkonosnih, a vendar bolje nadzorovanih ter ustrezno kapitaliziranih bankah. Raziskave o poslovanju bank, ki so bile izvedene v zadnjih letih, in nauki, ki izhajajo iz finančne krize, kažejo, da v obdobju pred krizo številne banke niso izpolnjevale temeljnih predpostavk. O tem, ali so se banke z nastopom krize sploh kaj izboljšale, ostajajo številni dvomi. Kot je dokazala finančna kriza, specifike pri upravljanju bank in razvejanost njihovega poslovanja včasih niso povsem jasne ne tvorcem finančnih politik ne bančnim nadzornikom. Iz tega izhaja potreba po preučitvi novejših študij in sintezi ugotovitev na tem področju. Poglejmo si nekatere pomembnejše ugotovitve, ki izhajajo bodisi iz preučitve znanstvenih člankov o poslovanju bank v obdobju pred finančno krizo oziroma med njo bodisi iz razprave o novi bančni regulativi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Stebri bančne unije EU končno postavljeni

Makovec Sara, Merc Peter, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Banke, zavodi

Sara Makovec, mag. Peter Merc, Pravna praksa, 37/2014Sredi maja 2014 je bila po dolgotrajnem procesu, ki je potekal v okviru institucij EU, sprejeta Direktiva 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje bank. Njeno sprejetje je pomemben mejnik, tako z vidika bančnega sistema EU kot tudi z vidika bank, ki poslujejo v slovenskem bančnem sistemu. Enotni mehanizem za reševanje bank v težavah, ki ga vzpostavlja direktiva, je namreč eden od stebrov prihodnje bančne unije EU. Pred tem, novembra 2013, je začela veljati Uredba 1024/2013 o enotnem mehanizmu nadzora, ki je prvi steber bančne unije. Enotni sistem zajamčenih vlog, tretji steber, pa je bil po politični uskladitvi med Evropskim parlamentom in Svetom v Evropskem parlamentu v obliki direktive potrjen aprila 2014.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Povrnitev premoženjske škode - zamuda s prevozom prtljage pri mednarodnem letalskem prevozu - dokazno breme

Avtor ni naveden, 11.9.2014

Promet, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2014Pri odgovoru na vprašanje, kdo nosi trditveno in dokazno breme po petem odstavku 22. člena Montrealske konvencije, je glede na jezikovno nedoločno besedilo "se dokaže" treba izhajati iz namena konvencijske ureditve. Po prepričanju Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme na oškodovancu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(2) 42(1) 40-41(1) 39(1)
39-40(1) 38(1) 37(1) 36(1)
35(2) 34(1) 33(4) 31-32(5)
23(1) 20(2) 20-21(1) 19(2)
17-18(1) 16-17(1) 15(1) 13(2)
11(4) 11-12(1) 10(2) 8(1)
7-8(3) 5(2) 3(1) 2(1)

Leto objave

2019(3) 2017(3) 2016(5) 2015(10)
2014(10) 2013(7) 2012(2) 2011(3)
2010(2) 2009(1) 2006(1)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.4.1. Promet 3.4.2. Industrija in energetika 3.4.4. Banke, zavodi 3.4.5. Ostalo

Avtorji

AB C ĆČDĐE F GH IJ K LM N OP QR S Š T U V W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov