O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 75
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1868)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba ZJN-3 za pravne storitve

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 14.2.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 7/2019Članek obravnava vprašanje, ali so javni naročniki po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) pri oddajanju naročil s področja pravnih storitev (kamor med drugim spadajo tudi odvetniške storitve) zavezani ravnati skladno z določili ZJN-3, ki veljajo za naročila (splošnih) storitev. Kot bomo videli, je uporaba ZJN-3 odvisna tako od vrste pravnih storitev kot tudi od ocenjene vrednosti naročila. Od okoliščin posameznega primera bo tako odvisno, ali se bo pri naročilu pravnih storitev ZJN-3 sploh uporabljal, ali se bo za naročilo uporabljal poseben poenostavljeni postopek, ali pa bo naročnik zavezan upoštevati le splošna načela iz ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Odmera dohodnine za leto 2018 (podrobnejši opis) - 1. del

Avtor ni naveden, 7.2.2019

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 5-6/2019Pojasnilo FURS, 1. izdaja dokumenta, januar 2019 Veljavnost od 1. januarja 2019 Dohodnina Zavezanec za dohodnino je fizična oseba, ne glede na starost. Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Z dohodnino se obdavčujejo: - dohodek iz zaposlitve, - dohodek i
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Mobilna aplikacija eDavki

Patricij Maček, 7.2.2019

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Patricij Maček, Pravna praksa, 5-6/2019Za boljše informiranje in lažje poslovanje fizičnih oseb s Finančno upravo Republike Slovenije je ta razvila novo mobilno aplikacijo eDavki, ki nudi prek 30 funkcij, pri čemer je ključna ta, da posameznika obvesti, če mu delodajalec v preteklem mesecu ni obračunal in/ali plačal prispevkov za socialno varnost. Pri tem velja izpostaviti, da posameznik obvestilo prejme samodejno, ne da bi mu bilo treba aplikacijo sploh odpreti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Načelo davčne pravičnosti in davek od dobička iz kapitala

mag. Joži Češnovar, 7.2.2019

Davki občanov in dohodnina, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 5-6/2019Davčne zavezance je vznemirjala dosedanja praksa Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi deleža v družbi (poslovnega deleža ali delnice), in sicer v primerih, ko družbenik družbe ni financiral zgolj z vplačilom osnovnega vložka oziroma nominalnega zneska delnice, temveč še z drugimi načini lastniškega financiranja družbe. FURS je namreč trdil, da se kapitalski vložki družbenika v obliki naknadnih vplačil in v obliki vplačanega presežka kapitala (agio), ki jih družba evidentira v postavki kapitalske rezerve, ne vštevajo v nabavno vrednost poslovnega deleža oziroma delnice. Posledica tega stališča je bilo obdavčevanje fizičnih oseb z davkom od dobička od kapitala na del vrednosti, ki so jo dosegli ob odsvojitvi kapitala, ki ni predstavljala dobička odsvojitelja, temveč zgolj povračilo njegovega vložka. Vrhovno sodišče je takšno razlago zavrnilo in s precedenčno sodbo, ki jo je javno razglasilo 22. januarja 2019, prekinilo to davčno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Na poti k dolgoročni vzdržnosti javnih financ

dr. Davorin Kračun, 7.2.2019

PRORAČUN

dr. Davorin Kračun, Pravna praksa, 5-6/2019Priprava državnega proračuna je strokovno in politično zahteven projekt. Strokovno zato, ker bi želeli na najgospodarnejši način zagotavljati blaginjo državljanom, politično pa zato, ker je ob tem treba sklepati kompromise z interesnimi skupinami. Pri tem je vedno prisotna negotovost glede bodočih prihodkov, saj ni mogoče natančno napovedati gospodarske aktivnosti. Druga, izdatkovna stran pa se s sprejemom proračuna v parlamentu potrdi tudi kot zakonska norma, ki zagotavlja porabnikom pravice v sprejeti višini za posamezno proračunsko leto ali celo za daljše obdobje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Sprememba gradbene pogodbe v javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.1.2019

PRORAČUN, Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 4/2019Namen pravil o javnem naročanju je zagotoviti enako obravnavo in odprto konkurenco v Evropski uniji. To pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta takšno možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Če bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, lahko pride do - pogosto spregledane - posledice, da taka sprememba lahko pomeni tudi nezakonito državno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Kam smo zašli z novelo ZJN-3A?

Milena Basta Trtnik, 17.1.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 3/2019Javno naročanje je način ureditve nabavne politike države (oziroma zavezancev za javno naročanje po 9. členu ZJN-3). Prvotni namen zakonodaje o javnem naročanju je varovanje položaja ponudnikov na trgu in njihove enakopravne obravnave ter zagotavljanje konkurence med ponudniki na relevantnem tržišču. Kot že pregovorno velja v pravu javnih naročil, ureditev področja ni celostna in se zato prepogosto spreminja. Zato je prva sprememba (ZJN-3A, ki se uporablja od 1. novembra 2018) sledila relativno hitro, in sicer le dobri dve leti po uveljavitvi ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

TAXEDU

Patricij Maček, 17.1.2019

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Patricij Maček, Pravna praksa, 3/2019Spletni portal TAXEDU je spletna stran Evropske unije (EU), ki je namenjena izobraževanju mladih o davkih. Cilji portala so: (1) izboljšati fiskalno izobraženost mladih evropskih državljanov, (2) z izobraževanjem zmanjšati davčne utaje in goljufije po Evropi ter (3) državljane EU informirati o storitvah in možnostih, ki jih davki omogočajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Davčno potrjevanje računov (vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 17.1.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2019Pojasnilo FURS, 1. izdaja dokumenta, julij 2015 Sprememba dokumenta, dopolnjeno vprašanje št. 165 in 226, ter dodano vprašanje št. 315 Vprašanje 165: Številčenje računov glede na način plačila (na TRR ali gotovinsko) (21. 8. 2015, 8. 1. 2019) Primer 1: Podjetje
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Obvezne sestavine okvirnega sporazuma v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 17.1.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 3/2019Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. V splošnem sta bistveni sestavini pogodbe vsaj predmet obveznosti in cena, pri čemer je logično, da morajo biti določene tudi stranke pogodbe. Podobno velja za pogodbe, sklenjene v postopkih javnega naročanja, za katere poleg pravil obligacijskega prava veljajo tudi specialna pravila prava javnih naročil. Poleg (običajnih) pogodb pa je mogoče v postopkih javnega naročanja skleniti tudi t. i. okvirne sporazume, to je sporazume med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, s katerimi se določijo pogoji za naročila, ki se bodo oddajala v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno, in če je ustrezno, predvideno količino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Zaslišanje stranke pri uporabi instituta poroštva v postopku davčne izvršbe

Nataša Klančnik, 17.1.2019

Davki občanov in dohodnina

Nataša Klančnik, Pravna praksa, 3/2019Po drugem stavku prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčni organ začne postopek davčne izvršbe, ko davčni dolžnik, ki izkazuje davčni dolg, prenese svojo dejavnost na drugo osebo in se s prenosom želi izogniti plačilu davčne obveznosti. Gre za zakonsko poroštvo na področju javnega, davčnega prava, zato se odloča na podlagi ZDavP-2 s subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Splošno o DDV (podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 17.1.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3/2019Pojasnilo FURS, 3. izdaja dokumenta, januar 2019 Veljavnost od 1. januarja 2019 Obračun DDV Predložitev obračuna Vsak davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katere
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Dohodek iz delovnega razmerja (vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 10.1.2019

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Pojasnilo FURS, 1. izdaja dokumenta, februar 2015 Sprememba dokumenta, dodatna vprašanja št. 32 - 36 Vprašanje 32: Izplačilo plače za obdobje, ki ni koledarski mesec (3. januar 2019) Odgovor: Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Obdavčitev z davkom od premoženja (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 10.1.2019

Druge davščine in olajšave

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1-2/2019Pojasnilo FURS, 4. izdaja dokumenta, december 2017 Veljavnost od 1. januarja 2019 Uporaba predpisov Z uveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr), objavljenega v Ur. l. RS št. 101/13 dne 9. decembra 2013 z veljavnostjo 1. januarja 2014, so prenehale veljati pravn
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Poročanje čezmejnih dogovorov na podlagi direktive DAC6

Sabina Pirnat, 20.12.2018

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Sabina Pirnat, Pravna praksa, 49-50/2018V luči novih pobud na področju davčne preglednosti na ravni Evropske unije je 25. junija 2018 v veljavo stopila obveznost poročanja o čezmejnih dogovorih, ki jo narekuje Direktiva Sveta (EU) 2018/822, bolje znana pod imenom DAC6 (v nadaljevanju Direktiva). Kljub temu da Direktiva še ni implementirana v lokalno zakonodajo, ta že pokriva širok razpon svetovanj o čezmejnih transakcijah in strukturiranjih, ki se nudijo podjetjem od konca junija 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Delovni spor o plačilu prejemkov iz delovnega razmerja

mag. Ivan Robnik, 13.12.2018

Delovna razmerja, Davki občanov in dohodnina

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 48/2018Vrhovno sodišče RS je v Sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. januarja 2018 sprejelo naslednje stališče: "Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

O predlaganih spremembah Zakona o davku na tonažo

Martina Mahnič, 13.12.2018

Davek od dohodka pravnih oseb

Martina Mahnič, Pravna praksa, 48/2018Republika Slovenija je leta 2007 skladno s Smernicami Evropske unije sprejela Zakon o davku na tonažo (ZDTon). S tem zakonom je nameravala spodbuditi konkurenčnost slovenskih podjetij ter ohranjanje delovnih mest in pomorskega strokovnega znanja in izkušenj. Zakon naj bi podprl razvoj pomorskega gospodarstva, zaposlovanje pomorščakov iz držav članic EU in registracijo plovil v državah članicah. Slovensko davčno zakonodajo naj bi prilagodil zakonodajam drugih pomorskih držav članic EU in prispeval k povezovanju pomorskih gospodarstev držav članic ob istočasnem ohranjanju splošne konkurenčnosti flote. Prav tako naj bi sistem davka na tonažo spodbujal vpisovanje ali ponovno vpisovanje ladij v slovenski ladijski register. Z vsem tem naj bi ZDTon prispeval tudi k oblikovanju varnega, učinkovitega, zaščitenega in okolju prijaznega sektorja pomorskega prometa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Opredelitev predmeta javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 6.12.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 47/2018Predmet javnega naročila je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Naročnik opredeli predmet naročila v tehničnih specifikacijah, v katerih določi zahtevane značilnosti (oziroma postopek ali način proizvodnje) tistega, po čemer povprašuje. Predmet naročila lahko običajno nekateri ponudniki ponudijo lažje kot drugi, vendar pa to še ne pomeni, da so tehnične specifikacije določene neutemeljeno. V luči tega je pomembna skladnost (opredelitve) predmeta naročila s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer bi se morala skladnost s temi načeli presojati strožje v primerih, ko naročnik močneje omejuje konkurenco. Poseben vidik ustreznosti določitve tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila je presojalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Davek na dediščino

dr. Nana Weber, 6.12.2018

Davki občanov in dohodnina

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 47/2018Soseda mi je v oporoki zapustila polovico zemljišča z vrtom v izmeri 320 m2. Finančna uprava RS me je povabila, da se v osmih dneh zglasim kot stranka v postopku odmere davka na dediščino. Priloženo je obvestilo, da je vrednost mojega deleža 2.020,90 evra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Dvignimo plače v javnem sektorju za polovico!

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 22.11.2018

PRORAČUN

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 45-46/2018Vsakoletnih pogajanj o povečanju plač v javnem sektorju (JS) smo že navajeni. Prav tako pa nacionalni hobi postajajo stavke, ki ta pogajanja spremljajo. Po koncu se zdi, da so se pogodili o odstotku ali dveh. Vendar pa številke kažejo drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Odplačnost pogodbe kot opredelilni element javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 22.11.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2018Pravo javnega naročanja obsežno ureja ravnanje naročnikov, ki naročajo blago, storitve ali gradnje, ter gospodarskih subjektov, ki odgovarjajo na njihovo povpraševanje. Pri tem se srečujemo s številnimi zahtevnimi vprašanji, glede katerih v praksi nastanejo spori predvsem z vidika zakonitosti razpisnih določil in dopustnosti ponudb. Vendar pa so na področju javnega naročanja verjetno najtežja vprašanja tista, ki se nanašajo na temeljne koncepte, kot sta na primer, kdo je javni naročnik in kaj je javno naročilo. Z enim od vidikov tega vprašanja, to je z vidikom odplačnosti pogodbe o izpolnitvi javnega naročila, se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov (podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 8.11.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2018Za obdobje od 1. aprila 2015 dalje se uvaja posebna ureditev za tuje davčne zavezance, ki občasno opravljajo storitve mednarodnega cestnega prevoza potnikov v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Umik zahteve za presojo ustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 8.11.2018

Banka Slovenije, RAČUNSKO SODIŠČE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 43/2018Svet Banke Slovenije se je po odhodu guvernerja Boštjana Jazbeca odločil preveriti vse sodne postopke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Je vodenje črne liste davčnih dolžnikov ali seznama slamnatih lastnikov podjetij v nasprotju z GDPR?

Zoran Skubic, 25.10.2018

Davki občanov in dohodnina, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 41-42/2018»V skladu z veljavnimi predpisi so podatki o davkih posameznih davčnih zavezancev varovani kot davčna tajnost. Ta ureditev temelji na uveljavljenih mednarodnih standardih in izhaja iz predpostavke, da država ne sme zlorabljati podatkov, ki jih v zvezi s plačevanjem davkov pridobi od posameznih davčnih zavezancev za druge namene. Kljub temu načelnemu izhodišču pa je v zakonu, ki ureja davčni postopek, določena vrsta izjem, ko je zakonodajalec presodil, da je treba interesu po razkritju podatkov o davčnem dolgu posameznega davčnega zavezanca dati prednost pred interesom varovanja davčne tajnosti. Spremenjene javnofinančne in gospodarske razmere zahtevajo ponoven premislek, ali veljavna zakonodaja vzpostavlja pravilno razmerje med potrebo po varovanju davčne tajnosti in potrebo po zagotavljanju interesa javnosti.«
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Prednosti in slabosti centralizacije javnega naročanja

mag. Zlata Jerman, 25.10.2018

PRORAČUN

mag. Zlata Jerman, Pravna praksa, 41-42/2018Javna naročila v Evropski uniji (EU) predstavljajo pomemben delež v gospodarstvu in so zato lahko pomemben vzvod za spodbuditev gospodarske rasti. Reforme na področju javnega naročanja s ciljem zmanjševanja porabe na eni strani in povečevanjem učinkovitosti in konkurenčnosti gospodarstva na drugi so zato nujne in dobrodošle. Kot to potrjuje praksa, je področje javnega naročanja eno izmed tistih, na katerem je mogoče z ustreznimi ukrepi doseči učinke manjše porabe. Reforme javnega naročanja potekajo sočasno z reformami v javni upravi, kjer v ospredje prihajajo načela in strategije, ki veljajo v zasebnem sektorju. Gre za metodo t. i. novega javnega managementa (ang. New Public Management), ki predstavlja novo paradigmo upravljanja javnega sektorja s poudarkom na usmerjenosti k uporabniku in splošni učinkovitosti s prenosom aplikatibilnih managerskih metod dela in konkurenčnih mehanizmov iz zasebnega v javni sektor.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 75 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(47) 48(33) 47(46) 46(17)
45(33) 45-46(6) 44(27) 44-45(1)
43(36) 42(7) 42-43(11) 41(7)
41-42(20) 40(1) 40-41(22) 39(15)
39-40(35) 38(27) 38-39(1) 37(39)
37-38(1) 36(23) 36-37(5) 35(47)
34(39) 33(51) 33-34(2) 32(12)
32-33(1) 31(3) 31-32(26) 30(2)
30-31(12) 29(4) 29-30(33) 28(33)
28-29(8) 27(43) 27-28(4) 26(34)
25(11) 25-26(2) 24(9) 24-25(55)
23(37) 23-24(1) 22(59) 22-23(1)
Več...

Leto objave

2019(14) 2018(67) 2017(66) 2016(93)
2015(97) 2014(128) 2013(128) 2012(126)
2011(143) 2010(159) 2009(141) 2008(135)
2007(171) 2006(91) 2005(36) 2004(22)
2003(30) 2002(33) 2001(14) 2000(19)
1999(29) 1998(25) 1997(24) 1996(12)
1995(27) 1994(9) 1993(7) 1992(9)
1991(13)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.6. RAČUNSKO SODIŠČE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov