O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 77
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 1925)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Davčno potrjevanje računov (vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 16.5.2019

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2019Sporočila za tehnične popravke računov in tehnične stornacije računov se pošiljajo v primerih in na način kot je opisano v prvi in drugi točki pojasnila št. 301 (Opozarjamo, da v teh primerih ne gre za knjigovodsko popravljanje oziroma storniranje računov).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pojasnilna dolžnost pri posojilih v švicarskih frankih

Urša Ravnikar Šurk, 16.5.2019

Banke, zavodi, Obligacije

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2019Na letnem občnem zboru Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekal 18. aprila 2019 v ljubljanskem City Hotelu, sta o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih predavala prof. dr. Miha Juhart s PF Univerze v Ljubljani in odvetnik dr. Jorg Sladič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Prenovljen portal eJN

Patricij Maček, 16.5.2019

PRORAČUN

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019Nedavno se je v novo podobo odel spletni portal eJN - portal, ki je namenjen podpori elektronskemu javnemu naročanju. Kot so sporočili z Ministrstva za javno upravo, je portal oblikovan na osnovi odzivnega spletnega designa, kar pomeni, da je do njega možno dostopati prek različnih naprav in brskalnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Nova davčna obravnava regresa za letni dopust po noveli ZDoh-2 in noveli ZPIZ-2

Avtor ni naveden, 16.5.2019

Davki občanov in dohodnina, POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2019V Uradnem listu RS, št. 28/19, z dne 3. maja 2019, sta bili objavljeni noveli Zakona o dohodnini (ZDoh-2U) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2F), ki davčno razbremenjujeta regres za letni dopust (v nadaljevanju: regres), tako da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do zneska 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (v nadaljevanju: PP). Davčno ugodnejša obravnava regresa velja že za leto 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Dohodki članov volilnih organov (podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 16.5.2019

Davki občanov in dohodnina, Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2019Pravico do nadomestila za delo oziroma povračil stroškov članom volilnih organov, tajnikom in drugim osebam, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumu, določata:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Izguba davčnih ugodnosti zaradi znižanja višine davka za neobdavčen dohodek iz tujine lahko krši pravico do prostega gibanja delavcev

Alenka Antloga, 9.5.2019

Davki občanov in dohodnina, Delovna razmerja

Alenka Antloga, Pravna praksa, 17-18/2019Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo predložitvenega sodišča (prvostopenjskega sodišča v Li?geu, Belgiji) odločilo, da ni skladno s pravico do prostega gibanja delavcev, da dohodka, kot je pokojnina iz Luksemburga, Belgija ne obdavči, vendar pri določitvi davčne stopnje vseeno všteva takšen dohodek v davčno osnovo ter posledično zavezanca prikrajša za del davčnih ugodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja

Urša Ravnikar Šurk, 9.5.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2019LEXPERA d.o.o. je 26. in 27. marca organizirala Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja v Portorožu. Udeležili so se ga tako stari kot novi predavatelji s svežimi in zanimivimi temami, v katerih so predstavili novo problematiko ali nadaljevali ter dopolnjevali teme prejšnjega kongresa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Konzorcij ponudnikov za izvedbo javnega naročila

mag. Matjaž Kovač, 9.5.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 17-18/2019Pri kompleksnih predmetih javnega naročanja in pravilih posamezni ponudnik pogosto ne izpolnjuje vseh ekonomskih, kadrovskih in tehničnih zahtev naročnika. Skupina ponudnikov jih izpolnjuje v večji meri, zato pravila o javnem naročanju omogočajo, da ima v postopkih oddaje javnih naročil skupina ponudnikov enak položaj, kot ga ima sicer v poslovni praksi. Skupina oseb, ki sicer ni pravna oseba oziroma ni enovita, se obravnava kot ekonomska celota oziroma kot enovita oseba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

S stoletno obveznico iz krize v krizo

Črt Jakhel, 9.5.2019

JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Črt Jakhel, Pravna praksa, 17-18/2019Argentina je junija 2017 ponudila za 2,75 milijarde USD dolarskih obveznic z dobo poplačila sto let. Tako je postala druga država v Ameriki z aktivnimi stoletnimi obveznicami. Prehitela jo je Mehika, ki je od 2010 dalje takšne obveznice izdala celo večkrat. Le nekaj mesecev za Argentino je Avstrija postala prvi stoletni primer v evroobmočju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Kako naj država "raztrosi" denar

dr. Katarina Zajc, 9.5.2019

PRORAČUN

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 17-18/2019V nedavni številki Mladine (29. marec 2019, št. 13) je bil v članku o varčevanju in trošenju države citiran slavni rek Francisa Bacona: "Država bo v tem primeru imela polne kašče, a bodo ljudje kljub temu stradali. Denar je namreč kot gnoj, dober je samo, če ga raztrosimo."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Razpisna dokumentacija in tehnične specifikacije pri javnem naročilu gradnje po klavzuli ključ v roke

Potočnik Maja, Prebil Maja, 18.4.2019

PRORAČUN

mag. Maja Koršič-Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 16/2019Izmed vseh treh cenovnih klavzul, ki jih določa OZ, klavzula "ključ v roke" za izvajalca predstavlja največje tveganje. Medtem ko izvajalec svoja dela pri ceni na enoto zaračuna glede na dejansko izvedene količine in določene cene od merske enote, pri skupaj dogovorjeni ceni pa v skupnem znesku za celoten objekt, pri čemer je izključen vpliv presežnih del, in prevzame tudi tveganje za predvidljiva nepredvidena dela, naj bi cena pri klavzuli "ključ v roke" obsegala vrednost vseh nepredvidenih (tudi nepredvidljivih) in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Ob upoštevanju temeljnih načel obligacijskega prava (predvsem načela enake vrednosti dajatev iz 8. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) bi bilo zato mogoče utemeljeno sklepati, da se z večanjem tveganja, ki ga zaradi cenovne klavzule "ključ v roke" prevzema ponudnik, premo sorazmerno povečuje tudi dolžnost naročnika (investitorja), da izvajalcu pred sklenitvijo pogodbe (oziroma oddajo ponudbe) zagotovi ustrezne podatke in dokumentacijo. Te dolžnosti pa naročniki v slovenski praksi javnih naročil pogosto ne izpolnijo. Še več, ravno nasprotno menijo, da z določitvijo klavzule "ključ v roke" niso dolžni izvršiti priprav na investicijo, ker tveganje morebitnih nepredvidenih del tako ali tako nosi izvajalec. Posledice takšnega ravnanja so izrazito negativne in se že vrsto let kažejo v zlorabi klavzule "ključ v roke" (izkoriščanju te klavzule za to, da investitor prikrije slabo pripravljeno projektno dokumentacijo) ter v nezakonitem prenašanju odgovornosti za neustrezno pripravljeno tehnično dokumentacijo na izvajalce gradbenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

FURS ugotavlja številne zlorabe pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb

Avtor ni naveden, 18.4.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16/2019FURS na podlagi analiz podatkov, ki jih obdeluje v okviru svojih pooblastil, na področju odsvojitve poslovnih deležev zaznava visoko tveganje, zato ga že dalj časa poglobljeno spremlja. Analiza namreč kaže na uporabo skrbno oblikovanih in svetovanih davčnih shem, ki naj bi zavezancem za davek omogočale, da si z zlorabo predpisov izplačajo ustvarjene poslovne dobičke na davčno ugodnejši način.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Delujem v konkurenčnem okolju - sem naročnik?

Bratina Tanja, Drečnik Anja, 18.4.2019

PRORAČUN

Tanja Bratina, Anja Drečnik, Pravna praksa, 16/2019Subjekti se pogosto znajdejo v dilemi, ali izpolnjujejo pogoje za naročnika po javnonaročniški zakonodaji. In če da - ali so naročniki celo na več podlagah, ki jih za status naročnika opredeljuje javnonaročniška zakonodaja. Namen tega prispevka je izpostaviti temeljne poudarke in izhodišča, ki so se oblikovala predvsem na ravni EU v zvezi s tem, kdaj je nek subjekt naročnik na splošnem področju in tako dolžan pri vstopanju v razmerja z dobavitelji blaga ter izvajalci storitev in gradnje slediti pravilom javnega naročanja. Pri tem se bova osredotočili predvsem na določene vidike statusa druge osebe javnega prava, kjer se poraja največ dilem. Seveda pa lahko vsak subjekt, ki dvomi o tem, ali izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), na ministrstvo, pristojno za javna naročila, torej Ministrstvo za javno upravo, poda predlog za ugotovitev statusa naročnika ter seveda v primeru nestrinjanja z odločbo ministrstva vloži pritožbo in nato po potrebi sproži druga pravna sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Brexit: Prepovedi in omejitve - Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije

Avtor ni naveden, 18.4.2019

DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16/2019Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je 29. marca 2017 Evropski svet uradno obvestilo o odločitvi za izstop iz Evropske unije. Postopek izstopa podrobneje opredeljuje 50. člen Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z omenjenim členom Združeno kraljestvo (ZK) od 29. marca 2019, torej dve leti po uradnem obvestilu, ne bo več članica Evropske unije (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Brexit: Prepovedi in omejitve - Izvoz blaga z dvojno rabo

Avtor ni naveden, 18.4.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16/2019Finančna uprava je dopolnila Smernice za pripravo na izstop Združenega kraljestva (ZK) iz Evropske unije (EU) brez dogovora na področju prepovedi in omejitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Brošura za sobodajalce - fizične osebe (Podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 18.4.2019

GOSTINSTVO IN TURIZEM, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 16/2019Objavljamo spremembo 7. poglavja pojasnila FURS: Brošure za sobodajalca - fizične osebe, Podrobnejši opis. Druga pojasnila v dokumentu ostajajo nespremenjena. Celoten dokument je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS/Dohodnina/Dohodek iz dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Šola vožnje ni "šolsko ali univerzitetno izobraževanje" v smislu Direktive o DDV

Zoran Skubic, 11.4.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2019"Znanje vožnje avtomobila je v današnji družbi skoraj tako razširjeno kot znanje branja in pisanja - domala vsakdo ima vozniško dovoljenje. Toda ali je zaradi tega utemeljeno, da se usposabljanje za vožnjo oprosti davka pod pogoji, ki so enaki tem, pod katerimi je oproščeno poučevanje pisanja in branja?" S to mislijo v obravnavani zadevi se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja. Oziroma povedano drugače: če je na podlagi člena 132 Direktive o davku na dodano vrednost (DDV) obračunavanja tega davka oproščeno vsakršno "šolsko ali univerzitetno izobraževanje", mar ne bi na tej podlagi do tovrstne izjeme bila upravičena tudi dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, tj. dejavnost šol vožnje? In čeprav je v modernem, vse bolj prekarnem svetu izpit B ali C1 dostikrat večja prednost od marsikatere univerzitetne diplome, je bil odgovor Sodišča (EU) odločni "ne".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Večplastnost "črkobralstva" pri izvajanju davčne zakonodaje

Nina Mladenovič, 11.4.2019

Davki občanov in dohodnina

Nina Mladenovič, Pravna praksa, 15/2019V prispevku bi želela opozoriti na pravne izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujemo uradniki, ki moramo odločati o davčnih obveznostih državljanov. Čeprav sta odmera in pobiranje davkov v javnem interesu vseh ljudi, ki živijo v določeni skupnosti, pa finančno breme, ki ga predstavlja davčna obveznost, posameznika ali pravno osebo postavlja v položaj, ko želi svoj zasebni interes čim bolj zaščititi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Olajšava za investiranje (podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 4.4.2019

Druge davščine in olajšave

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019Navedeni podrobnejši opis obravnava uveljavljanje olajšave za investiranje v skladu s 55.a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Smiselno enaka obravnava velja tudi glede uveljavljanja olajšave za investiranje v skladu s 66.a členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb (podrobnejši opis)

Avtor ni naveden, 4.4.2019

Davek od dohodka pravnih oseb

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 14/2019Finančna uprava je na spletni strani objavila spremembo dokumenta, Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb - Podrobnejši opis. Publikacije ne navajamo v celoti, ampak le v delu dopolnitve poglavja 5.3 Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove in druge posebnosti, glede sprememb računovodske obravnave poslovnih najemov na podlagi sprejetja MSRP 16.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Skrb za smotrno porabo javnega denarja tudi s spremembami zakonodaje

Tomaž Vesel, 28.3.2019

RAČUNSKO SODIŠČE

Tomaž Vesel, Pravna praksa, 13/2019V hitro spreminjajoči se družbi je naloga računskega sodišča, da se pravočasno odziva na ključne javnofinančne izzive. Pri določanju letnega programa revizij poleg zakonskih obveznosti upoštevamo tudi pomembnost uporabnikov javnih sredstev, tveganja za nepravilno ali nesmotrno poslovanje, možne učinke nadzora, strateške usmeritve države, prejete pobude za revizije, nerevidiranost ter aktualne objave v medijih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Spregledane novosti postopka ugotavljanja statusa javnega naročnika po ZJN-3

Mitja Zakelšek, 28.3.2019

PRORAČUN

Mitja Zakelšek, Pravna praksa, 13/2019Kmalu bo tri leta, odkar se je začel uporabljati nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je v slovenski pravni red prenesel sveženj novih evropskih direktiv in pod eno streho združil pravila o javnem naročanju na splošnem in infrastrukturnem področju. O nemajhnem številu sprememb, na katere morajo z uveljavitvijo ZJN-3 biti pozorni njegovi uporabniki, je bilo prelitega že veliko črnila tako pravnih teoretikov kot uporabnikov zakona v praksi. Ni pa bilo doslej zaslediti poglobljenega strokovnega diskurza v zvezi z ureditvijo postopka za ugotavljanje statusa javnih naročnikov pred ministrstvom za javno upravo, ki je s sprejetjem ZJN-3 doživel navidezno drobne, vendar ne nepomembne vsebinske spremembe. Na smoter obstoja tega postopka, novosti v njegovi ureditvi po ZJN-3 in nekatere dileme, ki bi se v tej zvezi lahko zastavile v praksi javnega naročanja, skuša opozoriti ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

(Ne)ustavnost določbe poroštva po 148. členu ZDavP-2

Nataša Klančnik, 21.3.2019

Davki občanov in dohodnina

Nataša Klančnik, Pravna praksa, 12/2019Kadar davčni organi v postopkih davčne izvršbe ne morejo izterjati davčnega dolga iz premoženja dolžnika, obstajajo pa dovolj utemeljeni dokazi, da se je premoženje ali dejavnost dolžnika prenesla na povezano osebo (poroka), uporabijo institut poroštva po 148. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Ničnost kreditnih pogodb, sklenjenih s tujimi bankami

dr. Nana Weber, 14.3.2019

Banke, zavodi

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 11/2019Sodišče Evropske unije je razsodilo, da je nacionalna zakonodaja države, na podlagi katere so kreditna pogodba in drugi pravni akti, sprejeti na podlagi te pogodbe, retroaktivno nični od datuma, ko so bili sklenjeni, če so bili sklenjeni s posojilodajalcem, ki ima sedež v drugi državi članici, kot je država članica prejemnika storitve, in ki od pristojnih organov te države članice ni pridobil vseh potrebnih dovoljenj, v nasprotju s pravom Unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dopolnjevanje ponudb - nikoli končana zgodba javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 14.3.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 11/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 89. členu ureja institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb. Če se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo dokumentacijo, pri čemer mora biti takšna zahteva skladna z načelom enake obravnave in načelom transparentnosti.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 77 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(47) 48(33) 47(46) 46(17)
45(33) 45-46(6) 44(27) 44-45(1)
43(36) 42(7) 42-43(11) 41(7)
41-42(20) 40(1) 40-41(23) 39(15)
39-40(35) 38(27) 38-39(2) 37(44)
37-38(1) 36(23) 36-37(5) 35(47)
34(39) 34-35(3) 33(52) 33-34(2)
32(15) 32-33(1) 31(3) 31-32(26)
30(2) 30-31(13) 29(4) 29-30(33)
28(33) 28-29(8) 27(44) 27-28(4)
26(34) 25(11) 25-26(2) 24(9)
24-25(57) 23(38) 23-24(1) 22(59)
Več...

Leto objave

2019(71) 2018(67) 2017(66) 2016(93)
2015(97) 2014(128) 2013(128) 2012(126)
2011(143) 2010(159) 2009(141) 2008(135)
2007(171) 2006(91) 2005(36) 2004(22)
2003(30) 2002(33) 2001(14) 2000(19)
1999(29) 1998(25) 1997(24) 1996(12)
1995(27) 1994(9) 1993(7) 1992(9)
1991(13)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.6. RAČUNSKO SODIŠČE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov