O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 450)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

eRevizija

Patricij Maček, 14.11.2019

PRORAČUN

Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2019Septembra je bil vzpostavljen nov spletni portal Državne revizijske komisije eRevizija, katerega namen je, kot lahko preberemo, elektronska izmenjava informacij in dokumentov v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku ter zagotavljanje informacij o poteku predrevizijskega, revizijskega in pritožbenega postopka na portalu javnih naročil. Novi spletni portal eRevizija se bo začel uporabljati 29. decembra 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Predsednik DKOM o pravnem varstvu v javnem naročanju

Urša Ravnikar Šurk, 11.10.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 38-39/2019S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) želi vlada zagotoviti učinkovito pravno sredstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja pri večjih infrastrukturnih projektih. Vlada je predlog novele sprejela v začetku septembra in ga poslala v parlamentarno obravnavo. Minister za javno upravo Rudi Medved je povedal, da predlog novele krepi neodvisnost in strokovnost revizijske komisije ter učinkovitost pravnega varstva večjih projektov predvsem s področja infrastrukture. Zaostrila se bo odgovornost naročnikov, ponudnikov in komisije kot varuha zakonitosti na področju javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Jesenski Veliki kongres javnega naročanja 2019

Gaja Ana Pavliha, 3.10.2019

PRORAČUN

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 37/2019Dne 16. in 17. septembra 2019 je v Portorožu potekal jesenski Veliki kongres javnega naročanja. V šestih sekcijah, ki so jih vodili priznani strokovnjaki, so govorci zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso javnega naročanja, pri čemer so črpali iz lastnih izkušenj in znanj ter izpostavili novosti, dobre prakse in izzive, s katerimi se soočajo naročniki in ponudniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Vlada o proračunskem načrtu

Urša Ravnikar Šurk, 19.9.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 34-35/2019Slovenija trenutno beleži zelo lepo gospodarsko rast, vendar je finančni minister Andrej Bertoncelj koalicijo opozoril na ohlajanje gospodarstva v domačem in tujem poslovnem okolju ter poudaril, da bo treba razmišljati o nekaterih omejevalnih ukrepih. Najnovejše napovedi bo Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za prihodnji dve leti objavil 19. septembra, saj bo takrat zadnja proračunska seja, na kateri bodo člani vladne ekipe potrjevali predloge proračunov in ostalih proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prevzem ponudnika med tekom postopka javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 19.9.2019

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 34-35/2019Poslovni svet ni statičen, saj se poslovne in druge okoliščine pri gospodarskih subjektih ves čas spreminjajo. To dejstvo upošteva tudi pravo javnega naročanja, ki za izkazovanje relevantnih okoliščin pri ponudniku določa točno določen trenutek, in sicer dan oddaje ponudbe ali prijave oziroma dan, ko poteče rok za oddajo ponudb ali prijav. Navedeno velja v navezavi na okoliščine gospodarskega subjekta, kot so plačilo davkov in prispevkov ter uvrščenost v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami. Bolj rigidna pa so pravila javnega naročanja pri identiteti gospodarskega subjekta, saj se v nekaterih primerih, vsaj na prvi pogled, zahteva istovetnost subjekta skozi več faz postopka oddaje javnega naročila. V takih okoliščinah se postavi vprašanje, kako ravnati v situaciji, ko je bistveno spremenjena identiteta gospodarskega subjekta, na primer, ko en gospodarski subjekt prevzame drugega, kar je presojalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Poslovna skrivnost po ZJN-3

Borut Leskovec, 5.9.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Pravna praksa, 33/2019Od pomladi je v veljavi novi Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS), katerega poglavitne novosti so bile v Pravni praksi že predstavljene in s katerim naj bi se celovito uredilo področje poslovne skrivnosti. Na prvi pogled je v postopkih javnega naročanja varstvo poslovne skrivnosti bolj obstranskega pomena, vendar se je treba zavedati, da lahko imajo protipravna razkritja poslovnih skrivnosti hude posledice za ponudnike, za kar so lahko naročniki odškodninsko odgovorni. Na področju javnega naročanja ZPosS ni prinesel bistvenih sprememb, ker Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) varstvo poslovne skrivnosti ureja specifično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije?

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 29.8.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 32/2019V zadnjem času se mediji veliko ukvarjajo s postopki javnega naročanja. Pojavljajo se očitki, da je z zahtevki za revizijo mogoče blokirati prav vse projekte, tudi takšne, ki so za državo zelo pomembni, npr. infrastrukturni projekti. Očitki letijo na vse udeležence: na neizbrane ponudnike, češ da z vlaganjem zahtevkov za revizijo želijo izsiliti, da bi bili izbrani, četudi je bila ponudba izbranega ponudnika daleč najugodnejša. Naročnikom se očita, da ne znajo voditi postopkov javnega naročanja, zaradi česar so zahtevki za revizijo uspešni. Zakonodajalcu se očita, da predpisi ponudnikom omogočajo preširoko pravno varstvo in da bi bilo možnost uveljavljanja pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja treba omejiti. Na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) letijo očitki o tem, da niso zagotovljeni ustrezni mehanizmi za zagotavljanje nepristranskosti odločanja, da se postopki vlečejo predolgo in da DKOM z enako prioriteto in hitrostjo obravnava tako javna naročila državnega pomena (npr. infrastrukturni projekti) kot javna naročila, ki bi jim težko pripisali že lokalni pomen (npr. dobava sladoleda za gostinske obrate v neki občini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Izločitev ponudnika iz postopka javnega naročanja

Prebil Maja, Žibert Polona, 22.8.2019

PRORAČUN

Maja Prebil, Polona Žibert, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) kot fakultativen razlog za izključitev v točki (c) šestega odstavka 75. člena določa, da lahko naročnik iz postopka javnega naročila izloči gospodarski subjekt, če lahko naročnik z ustreznimi sredstvi izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Reševalna dejavnost neprofitnih organizacij je izključena iz pravil javnega naročanja

Zoran Skubic, 13.6.2019

PRORAČUN

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2019Direktiva o javnih naročilih v svojem členu 10(h) precej jasno določa, da so iz njenega dosega med drugim izključene storitve tako civilne obrambe kot tudi civilne zaščite ter končno preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo (neprofitne) organizacije ali nepridobitna združenja in ki se nanašajo med drugim tudi na reševalno dejavnost. Vse lepo in prav, a kot je znano marsikateremu bralcu teh in podobnih vrstic, pravo EU včasih potrebuje (avtonomno) tolmačenje na prvi pogled še tako jasnih določb. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo na videz precej enostavno, a v praksi vseeno zapleteno dilemo: kaj dejansko v luči Direktive pomeni "storitev preprečevanja nevarnosti", ki jo izvajajo "neprofitne organizacije ali združenja", in ali k temu spadajo tudi storitve prevoza z reševalnimi vozili, ki zagotavljajo kvalificirano nego in oskrbo bolnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Skrb za starejše ali borba za dodaten proračunski denar?

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 6.6.2019

PRORAČUN, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 21-22/2019Enajstega maja sem tako kot tisoči drugih prehodila del Poti spominov in tovarištva. Doživela sem pravi šok zaradi "bombardiranja" pohodnikov z rumenimi plakati, ki jih je organizacija Amnesty International namestila vzdolž (praktično) celotne poti. Parole na plakatih so vzbujale jezo, celo agresijo proti tistim, ki dopuščajo takšno stanje. Bolje poučeni ali razmišljujoči mimoidoči pa so se spraševali, čemu to služi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Naš svet javnih naročil

Milena Basta Trtnik, 6.6.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 21-22/2019O javnem naročanju je veliko govora. Bodisi o vrednosti javnih naročil, ki znašajo letno več kot deset odstotkov BDP, bodisi o zaznani korupciji pri javnih naročilih, bodisi o domnevno spornih odločitvah Državne revizijske komisije, bodisi o zapletih pri pomembnih državnih projektih. Skoraj nikoli pa ni slišati tega, kar javno naročanje v svojem bistvu je: reguliran nabavni proces naročnika kot kupca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Zasebni interesi funkcionarjev in javnih uslužbencev v slovenskem javnem sektorju

dr. Jure Škrbec, 23.5.2019

PRORAČUN

dr. Jure Škrbec, Pravna praksa, 20/2019V zadnjem času so mediji velikokrat izpostavili nasprotje interesov kot problem slovenskih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev. Upravičeno? Konkretni primeri, ki jih je identificirala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ter ostale analize stanja jasno kažejo na povečano pojavnost položajev, v katerih zasebni interesi posameznikov, ki so zaposleni v javnem sektorju, prevladajo nad javnim interesom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Prenovljen portal eJN

Patricij Maček, 16.5.2019

PRORAČUN

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019Nedavno se je v novo podobo odel spletni portal eJN - portal, ki je namenjen podpori elektronskemu javnemu naročanju. Kot so sporočili z Ministrstva za javno upravo, je portal oblikovan na osnovi odzivnega spletnega designa, kar pomeni, da je do njega možno dostopati prek različnih naprav in brskalnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Konzorcij ponudnikov za izvedbo javnega naročila

mag. Matjaž Kovač, 9.5.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 17-18/2019Pri kompleksnih predmetih javnega naročanja in pravilih posamezni ponudnik pogosto ne izpolnjuje vseh ekonomskih, kadrovskih in tehničnih zahtev naročnika. Skupina ponudnikov jih izpolnjuje v večji meri, zato pravila o javnem naročanju omogočajo, da ima v postopkih oddaje javnih naročil skupina ponudnikov enak položaj, kot ga ima sicer v poslovni praksi. Skupina oseb, ki sicer ni pravna oseba oziroma ni enovita, se obravnava kot ekonomska celota oziroma kot enovita oseba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja

Urša Ravnikar Šurk, 9.5.2019

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2019LEXPERA d.o.o. je 26. in 27. marca organizirala Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja v Portorožu. Udeležili so se ga tako stari kot novi predavatelji s svežimi in zanimivimi temami, v katerih so predstavili novo problematiko ali nadaljevali ter dopolnjevali teme prejšnjega kongresa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Kako naj država "raztrosi" denar

dr. Katarina Zajc, 9.5.2019

PRORAČUN

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 17-18/2019V nedavni številki Mladine (29. marec 2019, št. 13) je bil v članku o varčevanju in trošenju države citiran slavni rek Francisa Bacona: "Država bo v tem primeru imela polne kašče, a bodo ljudje kljub temu stradali. Denar je namreč kot gnoj, dober je samo, če ga raztrosimo."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Delujem v konkurenčnem okolju - sem naročnik?

Bratina Tanja, Drečnik Anja, 18.4.2019

PRORAČUN

Tanja Bratina, Anja Drečnik, Pravna praksa, 16/2019Subjekti se pogosto znajdejo v dilemi, ali izpolnjujejo pogoje za naročnika po javnonaročniški zakonodaji. In če da - ali so naročniki celo na več podlagah, ki jih za status naročnika opredeljuje javnonaročniška zakonodaja. Namen tega prispevka je izpostaviti temeljne poudarke in izhodišča, ki so se oblikovala predvsem na ravni EU v zvezi s tem, kdaj je nek subjekt naročnik na splošnem področju in tako dolžan pri vstopanju v razmerja z dobavitelji blaga ter izvajalci storitev in gradnje slediti pravilom javnega naročanja. Pri tem se bova osredotočili predvsem na določene vidike statusa druge osebe javnega prava, kjer se poraja največ dilem. Seveda pa lahko vsak subjekt, ki dvomi o tem, ali izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), na ministrstvo, pristojno za javna naročila, torej Ministrstvo za javno upravo, poda predlog za ugotovitev statusa naročnika ter seveda v primeru nestrinjanja z odločbo ministrstva vloži pritožbo in nato po potrebi sproži druga pravna sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Razpisna dokumentacija in tehnične specifikacije pri javnem naročilu gradnje po klavzuli ključ v roke

Potočnik Maja, Prebil Maja, 18.4.2019

PRORAČUN

mag. Maja Koršič-Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 16/2019Izmed vseh treh cenovnih klavzul, ki jih določa OZ, klavzula "ključ v roke" za izvajalca predstavlja največje tveganje. Medtem ko izvajalec svoja dela pri ceni na enoto zaračuna glede na dejansko izvedene količine in določene cene od merske enote, pri skupaj dogovorjeni ceni pa v skupnem znesku za celoten objekt, pri čemer je izključen vpliv presežnih del, in prevzame tudi tveganje za predvidljiva nepredvidena dela, naj bi cena pri klavzuli "ključ v roke" obsegala vrednost vseh nepredvidenih (tudi nepredvidljivih) in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Ob upoštevanju temeljnih načel obligacijskega prava (predvsem načela enake vrednosti dajatev iz 8. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) bi bilo zato mogoče utemeljeno sklepati, da se z večanjem tveganja, ki ga zaradi cenovne klavzule "ključ v roke" prevzema ponudnik, premo sorazmerno povečuje tudi dolžnost naročnika (investitorja), da izvajalcu pred sklenitvijo pogodbe (oziroma oddajo ponudbe) zagotovi ustrezne podatke in dokumentacijo. Te dolžnosti pa naročniki v slovenski praksi javnih naročil pogosto ne izpolnijo. Še več, ravno nasprotno menijo, da z določitvijo klavzule "ključ v roke" niso dolžni izvršiti priprav na investicijo, ker tveganje morebitnih nepredvidenih del tako ali tako nosi izvajalec. Posledice takšnega ravnanja so izrazito negativne in se že vrsto let kažejo v zlorabi klavzule "ključ v roke" (izkoriščanju te klavzule za to, da investitor prikrije slabo pripravljeno projektno dokumentacijo) ter v nezakonitem prenašanju odgovornosti za neustrezno pripravljeno tehnično dokumentacijo na izvajalce gradbenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Spregledane novosti postopka ugotavljanja statusa javnega naročnika po ZJN-3

Mitja Zakelšek, 28.3.2019

PRORAČUN

Mitja Zakelšek, Pravna praksa, 13/2019Kmalu bo tri leta, odkar se je začel uporabljati nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je v slovenski pravni red prenesel sveženj novih evropskih direktiv in pod eno streho združil pravila o javnem naročanju na splošnem in infrastrukturnem področju. O nemajhnem številu sprememb, na katere morajo z uveljavitvijo ZJN-3 biti pozorni njegovi uporabniki, je bilo prelitega že veliko črnila tako pravnih teoretikov kot uporabnikov zakona v praksi. Ni pa bilo doslej zaslediti poglobljenega strokovnega diskurza v zvezi z ureditvijo postopka za ugotavljanje statusa javnih naročnikov pred ministrstvom za javno upravo, ki je s sprejetjem ZJN-3 doživel navidezno drobne, vendar ne nepomembne vsebinske spremembe. Na smoter obstoja tega postopka, novosti v njegovi ureditvi po ZJN-3 in nekatere dileme, ki bi se v tej zvezi lahko zastavile v praksi javnega naročanja, skuša opozoriti ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dopolnjevanje ponudb - nikoli končana zgodba javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 14.3.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 11/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 89. členu ureja institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb. Če se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo dokumentacijo, pri čemer mora biti takšna zahteva skladna z načelom enake obravnave in načelom transparentnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Davki in čas obilja

Primož Cencelj, 7.3.2019

PRORAČUN

Primož Cencelj, Pravna praksa, 9-10/2019Kar je dano, je v zlato jamo zakopano. To ne velja samo za darila, ampak še bolj za proračunsko porabo. Primerjamo jo lahko celo s kožo morskega psa. V eno smer gre gladko, v drugo stan pa izjemno hrapavo. Lahko bi celo rekli, da so državni izdatki lepljive narave, ko gre za njihovo krčenje. Zato je treba imeti veliko modrosti, ko se jih vlada odloča povečati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Elektronsko javno naročanje Republike Slovenije

Patricij Maček, 7.3.2019

PRORAČUN

Patricij Maček, Pravna praksa, 9-10/2019Dne 1. aprila 2018 je elektronsko oddajanje ponudb postalo obvezno, s čimer je bilo omogočeno brezplačno izvajanje postopkov javnih naročil od začetka do konca v nepapirni obliki. Tokrat pa so za hitrejšo in enostavnejšo oddajo ponudb tako za domače kot tuje ponudnike na Ministrstvu za javno upravo z nekaterimi nadgradnjami posodobili sistem elektronskega javnega naročanja e-JN, so sporočili z omenjenega ministrstva. Ključna novost je, da od 1. februarja 2019 dalje ob oddaji ponudbe za podpis dokumentov ponudnik ne potrebuje več varnega elektronskega podpisa, temveč ponudbo odda kot registriran uporabnik v sistemu e-JN.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Upoštevanje socialnih meril pri javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 21.2.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 8/2019Socialno odgovorno javno naročanje (SOJN) pomeni javno naročanje z upoštevanjem socialnih vidikov. Gre za zaposlitvene možnosti, dostojno delo, skladnost s socialnimi pravicami in pravicami delavcev, socialno vključenost (vključevanje invalidov), enake možnosti, dostopnost, načrtovanje za vse, upoštevanje trajnostnih meril, vključno z vprašanji etične trgovine, in splošnejše prostovoljno upoštevanje socialne odgovornosti gospodarskih družb po načelih iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in direktiv o javnem naročanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba ZJN-3 za pravne storitve

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 14.2.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 7/2019Članek obravnava vprašanje, ali so javni naročniki po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) pri oddajanju naročil s področja pravnih storitev (kamor med drugim spadajo tudi odvetniške storitve) zavezani ravnati skladno z določili ZJN-3, ki veljajo za naročila (splošnih) storitev. Kot bomo videli, je uporaba ZJN-3 odvisna tako od vrste pravnih storitev kot tudi od ocenjene vrednosti naročila. Od okoliščin posameznega primera bo tako odvisno, ali se bo pri naročilu pravnih storitev ZJN-3 sploh uporabljal, ali se bo za naročilo uporabljal poseben poenostavljeni postopek, ali pa bo naročnik zavezan upoštevati le splošna načela iz ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Na poti k dolgoročni vzdržnosti javnih financ

dr. Davorin Kračun, 7.2.2019

PRORAČUN

dr. Davorin Kračun, Pravna praksa, 5-6/2019Priprava državnega proračuna je strokovno in politično zahteven projekt. Strokovno zato, ker bi želeli na najgospodarnejši način zagotavljati blaginjo državljanom, politično pa zato, ker je ob tem treba sklepati kompromise z interesnimi skupinami. Pri tem je vedno prisotna negotovost glede bodočih prihodkov, saj ni mogoče natančno napovedati gospodarske aktivnosti. Druga, izdatkovna stran pa se s sprejemom proračuna v parlamentu potrdi tudi kot zakonska norma, ki zagotavlja porabnikom pravice v sprejeti višini za posamezno proračunsko leto ali celo za daljše obdobje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(5) 48(4) 47(6) 46(6)
45(6) 45-46(4) 44(16) 44-45(1)
43(2) 42(2) 42-43(4) 41(2)
41-42(6) 40(1) 40-41(2) 39(5)
39-40(8) 38(9) 38-39(1) 37(5)
36(1) 36-37(2) 35(10) 34(7)
34-35(2) 33(11) 33-34(2) 32(5)
31(2) 31-32(2) 30-31(5) 29(2)
29-30(5) 28(8) 28-29(4) 27(11)
27-28(2) 26(5) 25(3) 24(4)
24-25(11) 23(12) 22(15) 21(6)
21-22(4) 20(6) 20-21(3) 19(14)
Več...

Leto objave

2019(28) 2018(22) 2017(23) 2016(25)
2015(24) 2014(15) 2013(32) 2012(29)
2011(27) 2010(21) 2009(18) 2008(16)
2007(27) 2006(19) 2005(21) 2004(13)
2003(13) 2002(16) 2001(6) 2000(11)
1999(10) 1998(9) 1997(13) 1996(1)
1995(4) 1994(4) 1992(3)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.3. PRORAČUN

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov