O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Večplastnost "črkobralstva" pri izvajanju davčne zakonodaje

Nina Mladenovič, 11.4.2019

Davki občanov in dohodnina

Nina Mladenovič, Pravna praksa, 15/2019V prispevku bi želela opozoriti na pravne izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujemo uradniki, ki moramo odločati o davčnih obveznostih državljanov. Čeprav sta odmera in pobiranje davkov v javnem interesu vseh ljudi, ki živijo v določeni skupnosti, pa finančno breme, ki ga predstavlja davčna obveznost, posameznika ali pravno osebo postavlja v položaj, ko želi svoj zasebni interes čim bolj zaščititi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Šola vožnje ni "šolsko ali univerzitetno izobraževanje" v smislu Direktive o DDV

Zoran Skubic, 11.4.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2019"Znanje vožnje avtomobila je v današnji družbi skoraj tako razširjeno kot znanje branja in pisanja - domala vsakdo ima vozniško dovoljenje. Toda ali je zaradi tega utemeljeno, da se usposabljanje za vožnjo oprosti davka pod pogoji, ki so enaki tem, pod katerimi je oproščeno poučevanje pisanja in branja?" S to mislijo v obravnavani zadevi se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja. Oziroma povedano drugače: če je na podlagi člena 132 Direktive o davku na dodano vrednost (DDV) obračunavanja tega davka oproščeno vsakršno "šolsko ali univerzitetno izobraževanje", mar ne bi na tej podlagi do tovrstne izjeme bila upravičena tudi dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, tj. dejavnost šol vožnje? In čeprav je v modernem, vse bolj prekarnem svetu izpit B ali C1 dostikrat večja prednost od marsikatere univerzitetne diplome, je bil odgovor Sodišča (EU) odločni "ne".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Aktivna legitimacija za vložitev revizijskega zahtevka

mag. Matjaž Kovač, 19.4.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 15/2018Pravo ločuje med materialno in procesno aktivno legitimacijo. Materialna aktivna legitimacija se nanaša na stranko, ki je nosilka pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja v nekem postopku, procesna pa obravnava pravdno upravičenje oziroma ali je subjekt upravičen sprožiti konkreten spor oziroma ali se lahko zoper njega vodi postopek. Pri javnem naročanju nas zanima procesna aktivna legitimacija, ki pomeni vprašanje, kdo ima pravico vložiti revizijski zahtevek, torej gre za procesno predpostavko, in ne za vprašanje vsebinske utemeljenosti zahtevka za revizijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Davčna osnova - rezervacije (vprašanja in odgovori)

Avtor ni naveden, 13.4.2017

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2017V skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se ob oblikovanju rezervacij iz 20. člena priznajo odhodki, ki ustrezajo znesku 50 odstotkov oblikovanih rezervacij. Preostalih 50 odstotkov odhodkov se prizna ob porabi rezervacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Proračunsko financiranje za pietetne namene

Avtor ni naveden, 14.4.2016

PRORAČUN

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2016• Ali lahko ob smrti šola kupi iz javnih sredstev venec za umrlim in objavi osmrtnico ali morajo javni uslužbenci (učitelji) sami zbrati denar? V skladu z drugim odstavkom 2. člena Zakona o javnih financah (ZJF) se sredstva državnega in občinskih proračuno
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Predlog novega Zakona o javnih financah - zamujena priložnost za sistemsko ureditev dodeljevanja javnih sredstev?

dr. Mitja Blaganje, 14.4.2016

PRORAČUN

dr. Mitja Blaganje, Pravna praksa, 15/2016Javna sredstva so vsa sredstva, s katerimi poslujejo neposredni in posredni proračunski uporabniki, poslovanje z njimi pa je v našem pravnem redu različno urejeno. Trenutna ureditev dodeljevanja javnih sredstev, pri čemer imam v mislih sredstva za posojila iz proračuna in zlasti subvencije, kot to ureja zakonodaja, ki regulira javne finance in izvrševanje proračuna, ni ustrezno pravno urejena. Tema je aktualna zato, ker se na tem področju v praksi pojavljajo številni problemi in se odpirajo vprašanja, povezana z neustrezno normativno ureditvijo, s katero so si v očitni koliziji. Osnovna pravila postopka razdeljevanja takih javnih sredstev namreč ureja podzakonski akt, ki hkrati nekatera pravila ureja drugače kot postopkovni zakoni, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih v javnih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Davčna obravnava dohodkov sodnih cenilcev je odvisna od načina opravljanja dela

mag. Mojca Kunšek, 14.4.2016

Davki občanov in dohodnina

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 15/2016Sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače opredeljujejo določbe 12. poglavja Zakona o sodiščih (ZS). Skupno jim je, da so imenovani za neomejen čas na podlagi dokazovanja strokovnih znanj in prisege pred ministrom za pravosodje. Prav tako je pridobitev njihovega strokovnega mnenja, izvida in cenitve odvisna od potrebe sodišča, ki zaprosi za mnenje sodnega izvedenca ali sodnega cenilca v zadevnem primeru v sodnem postopku, ali pa za mnenje zaprosi upravni organ v upravnem postopku. Ministrstvo za pravosodje v skladu z 88. členom ZS vodi imenik sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki zajema podatke o posamezni osebi in njegovem strokovnem znanju, EMŠO, naslov bivališča, kot tudi zaposlitev ali kak drug status.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin

Avtor ni naveden, 14.4.2016

Druge davščine in olajšave

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2016FURS, 2. izdaja, april 2016 1. Kaj se šteje za promet nepremičnin? Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometa nepremičnin ter od odplačne ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice. Za prenos nepremičnin se šteje tudi: - zamen
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Razlogi za izključitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, pogoji za sodelovanje in s tem povezana dokazila v ZJN-3

Vida Kostanjevec, 14.4.2016

PRORAČUN

VIDA KOSTANJEVEC, Pravna praksa, 15/2016Reformni sveženj javnonaročniških direktiv iz leta 2014 je (med drugim) uvedel (tudi) nekaj pomembnih novosti na področju določanja razlogov za izključitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, oblikovanja pogojev za sodelovanje v postopku in izbire s tem povezanih dokazil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin - pogosta vprašanja in odgovori

Avtor ni naveden, 14.4.2016

Druge davščine in olajšave

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2016FURS, 2. izdaja, april 2016 1. Kdo je dolžan oddati napoved za odmero davka na promet nepremičnin? Zavezanec za davek na promet nepremičnin je prodajalec nepremičnine. Pri ustanovitvi stavbne pravice je davčni zavezanec ustanovitelj, pri prenosu stavbne pravice p
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Izzivi učinkovitejše ureditve postopka skupnega dogovora v davčnih zadevah

Grlica Ivo, Pirnat Sabina, 14.4.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Ivo Grlica, Sabina Pirnat, Pravna praksa, 15/2016Postopek skupnega dogovora (angl. Mutual agreement procedure - MAP) je v praksi pogosto uporabljeno sredstvo za odpravo dvojnega obdavčevanja. Zaradi okrepljenega sodelovanja med državami in boja proti davčnemu izogibanju v prihodnje pričakujemo povečanje števila primerov dvojne obdavčitve. Posledično bo to vodilo tudi v občutno povečanje števila postopkov skupnega dogovora. Ob tem se postavlja vprašanje, ali sta struktura in učinkovitost postopka skupnega dogovora primerni za učinkovito soočenje s prihajajočimi izzivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance - osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic

Avtor ni naveden, 16.4.2015

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2015Pojasnilo FURS, 7. april 2015 Fizične osebe so v obvezno socialno zavarovanje v Republiki Sloveniji vključene iz naslova svojega statusa ali delovne aktivnosti, na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja obveznega socialnega zavarovanja, in sicer: - Zakon o pokojninskem i
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Uveljavljanje olajšave za investiranje v avtobuse na podlagi novel ZDDPO-2L in ZDoh-2O

Avtor ni naveden, 16.4.2015

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2015Zakon o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2L) in Zakon o dopolnitvi Zakona o dohodnini (ZDoh-2O) sta začela veljati 4. aprila 2015, uporabljata pa se tudi za investiranje, opravljeno od 1. januarja 2014 d
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč - davčna osnova

Avtor ni naveden, 16.4.2015

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2015Drugi odstavek 137. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ se razveljavi, kolikor določa za ugotovitev vrednosti zemljišča ob njegovi pridobitvi posplošeno tržno vrednost. Tretji odstavek 137. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ se razveljavi. Zahteva za oceno ustavnosti prvega odstavka 137. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost, delo pa opravljajo v odvisnem razmerju z delodajalcem - problematika prikazovanja pravno formalnega pravnega razmerja, ki ni v skladu s pravno in ekonomsko vsebino razmerja

Avtor ni naveden, 16.4.2015

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2015Pojasnilo FURS, 26. marec 2015 Pravno formalna ureditev razmerja, v katerem fizična oseba za delodajalca opravlja delo v statusu samostojnega podjetnika (s. p.), če gre v njunem razmerju dejansko za odvisno pogodbeno razmerje, ni zakonita. Delodajalec mora skleniti pogodbo o zaposlitvi s fi
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Postopek s pogajanji: 28. ali 29. člen ZJN-2?

Potočnik Maja, Prebil Maja, 16.4.2015

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 15/2015Če naročnik v enem od transparentno objavljenih postopkov javnega naročanja ne dobi popolne ponudbe, lahko za oddajo istega javnega naročila uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave. Ker pa je ta izjema od splošnega načela transparentnosti javnega naročanja urejena tako v 1. točki prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) kot tudi v 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, se postavlja vprašanje, katero pravno podlago uporabiti. Tako 28. kot tudi 29. člen ZJN-2 določata pogoje, kdaj naročnik lahko izbere postopek s pogajanji, pri čemer 28. člen ZJN-2 določa pogoje za izbiro postopka s pogajanji po predhodni objavi, 29. člen ZJN-2 pa določa pogoje za izbiro postopka s pogajanji brez nje. Kaj se zgodi, ko prejete ponudbe nimajo istovrstne oblike nepopolnosti, temveč so nekatere neprimerne, druge nepravilne, spet tretje nesprejemljive? Ali je tudi v tem primeru mogoče izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave, kar je v Sloveniji postala splošna praksa na področju javnih naročil? Ali je pravilna praksa naročnikov, da lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabijo ne glede na raznolikost oblik nepopolnosti prejetih ponudb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Kmetje in izdajanje računov, potni nalogi

Avtor ni naveden, 17.4.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2014Pojasnilo DURS, št. 4230-692174/2013-2, 28. marec 2014 1. Ali lahko kmetija, ki prodaja na tržnici, za blago oziroma izdelke primarne dejavnosti in za blago oziroma izdelke dopolnilne dejavnosti, izda en račun? Če se davčna osnova od dohodka iz osn
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Predlaganje obrazcev REK za dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Avtor ni naveden, 17.4.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2014Pojasnilo DURS, št. 4210-4247/2014-1, 1. april 2014 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu, ki je začel vejati 1. aprila, na novo določa rok za predlaganje
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Določitev zavarovalne osnove za kmete - v letu 2014

Avtor ni naveden, 17.4.2014

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2014Pojasnilo DURS, št. 4213-131/2014-2, 7. april 2014 • Kako se bo določila zavarovalna osnova za kmeta, ki vodi knjige po dejanskih prihodkih in odhodkih že v letu 2012 in 2013, oziroma ali bo ta osnova določena na podlagi doseženega dobička v letu 2013 tako kot pri s. p. ali pa bo ta osnova določena na podlagi odločbe davčnega organa? Ali bodo morali kmetje mesečno oddajati obrazce OPSVZ?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Dileme obveznega revidiranja pravilnosti financiranja organizatorjev referendumskih kampanj

mag. Nina Furman, 18.4.2013

PRORAČUN

mag. Nina Furman, Pravna praksa, 15/2013Obveznost revidiranja organizatorjev volilnih kampanj je nastala s spremembo Zakona o volilni kampanji (ZVolK) v letu 1997, ko je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volilni kampanji (ZVolK-A). Besedilo 19. člena je bilo spremenjeno tako, da je po novem vsebovalo tudi določbo, da je najpozneje v tridesetih dneh po dnevu glasovanja organizator volilne kampanje za volitve v Državni zbor Republike Slovenije ali predsednika republike dolžan predložiti poročilo tudi Računskemu sodišču Republike Slovenije, in ne več le Državnemu zboru. Dodan je bil tudi novi 19.a člen, ki je tako poročanje na novo določil še za organizatorje volilne kampanje za člane občinskega sveta ali župana. Z vidika obveznosti revidiranja pa so postale pomembne določbe novega 24.a člena, v katerih je bilo uvodoma navedeno, da Računsko sodišče v treh mesecih po dnevu glasovanja opravi revizijo pri tistih organizatorjih volilne kampanje za volitve poslancev Državnega zbora in volitve predsednika republike, ki imajo na podlagi ZVolK-A pravico do delne povrnitve stroškov volilne kampanje. Pri organizatorjih volilne kampanje, ki po ZVolK-A niso upravičeni do povrnitve stroškov volilne kampanje, pa Računsko sodišče opravi revizijo v šestih mesecih po dnevu glasovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Davčna obravnava nagrad in povračil stroškov upraviteljev sodnih izvedencev, cenilcev, tolmačev in mediatorjev

Avtor ni naveden, 18.4.2013

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2013Upravitelji, sodni izvedenci, cenilci, tolmači in mediatorji so osebe, ki na zahtevo sodišča v stečajnih oziroma sodnih postopkih opravljajo nekatere storitve. Pri tem dosegajo nagrade in povračila stroškov, ki so predmet davčne obravnave po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2).1 Poleg tega lahko nagrade in povračila stroškov, ki jih te osebe dosežejo, zapadejo pod obdavčitev po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).2 V nekaterih primerih je treba od teh nagrad in povračil stroškov obračunati in plačati tudi prispevke za pokojninsko invalidsko zavarovanje na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).3 Pristojnosti in naloge teh oseb so opredeljene v posameznem zakonu, in sicer:
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Davčna obravnava dohodkov iz kuponskih obveznic in delnic (1. del)

Avtor ni naveden, 19.4.2012

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2012Pojasnilo DURS, št. 42153-569/2011-2, 14. december 2011 Objavljamo splošno pojasnilo v zvezi z davčnimi posledicami trgovanja z vrednostnimi papirji - kuponskimi obveznicami (1. del) in z delnicami (2. del) - katerih izdajatelji so domače in tuje osebe in ki se ponujajo javnosti oziroma uvrščajo v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Vzporedni bančni sistem - so temelji za novo finančno krizo že postavljeni?

Peter Merc, 19.4.2012

Banke, zavodi

Peter Merc, Pravna praksa, 15/2012Vsakič znova se potrjuje nenapisano pravilo, da se kapital pretaka z dobro reguliranih trgov na trge s pomanjkljivim nadzorom in regulacijo. Regulatorna arbitraža je posledica dejstva, da so banke in druge finančne institucije z razvitih trgov vedno korak pred regulatorji, to pa kapitalu omogoča uspešen beg izpod njihovega nadzora. Nič kaj drugače ni na finančnih trgih danes. Vsa pozornost regulatorjev se usmerja v reforme bančnega sektorja, predvsem v krepitev kapitala bank in zagotavljanje njihove likvidnosti, kreditna dejavnost pa se vse bolj širi zunaj bančnega sistema ter se tako izogiba nadzoru in regulaciji, ki veljata za tradicionalni bančni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄15

Rešitve izvzema iz sistema DDV za osebe javnega prava, ki nastopajo kot organ oblasti

mag. Žiga Stupica, 15.4.2010

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Žiga Stupica, Pravna praksa, 15/2010Najprej se lotimo po hierarhiji pravnih aktov višjega predpisa, in sicer od Evropske unije (EU). Pri tem je bila med izvedbenimi predpisi EU na področju davka na dodano vrednost (DDV) najpomembnejša t. i. Šesta direktiva 77/388/EGS, s katero se je uveljavljalo enotni sistem obdavčljive odmerne osnov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄15

Novosti informativnega izračuna dohodnine za leto 2009

mag. Mojca Kunšek, 15.4.2010

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 15/2010Članek iz revije Pravna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 15

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2017(1) 2016(7)
2015(5) 2014(3) 2013(2) 2012(2)
2010(2) 2009(1) 2008(3) 2007(10)
2001(4) 1995(3)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Avtorji

AB CĆČDĐE F G HIJK LM NOP QRS Š TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov