O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 27)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Sklicevanje na znamko, vir ali izdelavo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila

dr. Klemen Pohar, 4.10.2018

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 38/2018Skladno s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom sorazmernosti, naročnik v postopku javnega naročanja ne sme določiti naročila blaga točno določenega gospodarskega subjekta ali znamke. V tehničnih specifikacijah tako tudi ne smejo biti navedeni določena izdelava, izvor ali postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi in podobno, kar predstavlja prednost oziroma omejitev za določena podjetja, razen kadar to upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so dovoljene le izjemoma, če drugače ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo vedno vsebovati tudi besedi "ali enakovredni", predpisi pa ne določajo, kdaj mora ponudnik izkazati, da so ponujeni proizvodi enakovredni proizvodom, ki so opredeljeni v tehničnih specifikacijah. S tem vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Prihodnost javnega naročanja je v posodobljeni tehnologiji

Urša Ravnikar Šurk, 4.10.2018

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 38/2018Dne 17. in 18. septembra 2018 je v Portorožu potekal tradicionalni jesenski Veliki kongres javnega naročanja. Veliko govora je bilo o novi povezavi javnega naročanja in gradbene zakonodaje ter o tehnološkem napredku pri izvajanju in oddajanju javnih naročil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Problematika obdavčevanja dohodkov iz tujine

mag. Matjaž Kovač, 5.10.2017

Davki občanov in dohodnina

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 38/2017Če prebivate v Sloveniji, dohodek pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije. To pomeni, da morate davčnemu organu v Sloveniji poročati tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije (tj. od svetovnega dohodka). Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku dohodke, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz delovnega razmerja, pokojnine).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Poravnava o pogodbi glede izvedbe javnega naročila med njeno veljavnostjo

dr. Klemen Pohar, 6.10.2016

PRORAČUN, Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 38/2016Vprašanje dopustnosti sprememb pogodbe o izvedbi javnega naročila (oziroma koncesijske pogodbe) med njeno veljavnostjo je v sodni praksi Sodišča EU med bolj razdelanimi. Ta praksa je bila tudi kodificirana z novimi direktivami o javnih naročilih in z direktivo o koncesijah, ki so bile med drugim sprejete zato, ker je bilo treba pojasniti osnovne pojme in koncepte, da se zagotovi večja pravna varnost in upoštevajo nekateri vidiki ustaljene sodne prakse Sodišča EU. Dosedanja praksa Sodišča EU in direktive o javnem naročanju oziroma o koncesijah pa ne morejo nuditi odgovorov na vse vidike vprašanja dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnih naročil oziroma koncesijskih pogodb med njihovo veljavnostjo. Predstavljena sodba obravnava dva nova vidika tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Ustreznost splošne dohodninske olajšave

dr. Jernej Podlipnik, 6.10.2016

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 38/2016Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 111. členu ureja splošno dohodninsko (davčno) olajšavo, vendar na precej neobičajen način, in sicer tako, da poleg "redne" splošne olajšave predpisuje še dve dodatni splošni davčni olajšavi, ki sta odvisni od višine nekaterih dohodkov, obdavčenih z dohodnino. V tem prispevku je na kratko predstavljen institut splošne dohodninske olajšave, veljavna ureditev, nazadnje pa s pomočjo treh primerov analizirana njena ustreznost z vidika enakosti pred zakonom. Velja omeniti, da ne gre za poglobljeno predstavitev in analizo, ki bi terjala precej prostora in časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Vrednotenje koncesij in javnih spodbud v javno-zasebnem partnerstvu

mag. Dejan Podhraški, 30.9.2015

PRORAČUN

mag. Dejan Podhraški, Pravna praksa, 38/2015Realna opcija pomeni v pravnem jeziku pravico, ne pa obveznost, izvesti posamezen ukrep v zvezi z realnim premoženjem. Z vidika ekonomije pa ima realna opcija predvsem finančno vrednost, ki jo lahko izrazimo v denarju in je v tem oziru za njenega imetnika zelo dragocena. Spodbude, ki jih javni partner podeli zasebnemu partnerju, s čimer želi narediti infrastrukturni projekt privlačnejši, kot so na primer garancija minimalnih prihodkov, opcija odkupa koncesije, opcija preložitve, opcija opustitve, tečajna opcija in druge spodbude, so v svojem bistvu realne opcije. Ekonomska znanost je na področju vrednotenja realnih opcij v zadnjih 20 letih naredila velik napredek. Danes je možno realne opcije zelo natančno izračunati, s čimer se javnim partnerjem na področju infrastrukturnih projektov odpirajo številne možnosti, kako narediti projekt finančno privlačnejši za zasebni sektor in ga na koncu tudi oddati v koncesijo na javnem razpisu. V svetu je opazen porast uporabe inovativnih ukrepov za spodbuditev infrastrukturnih projektov, kar kaže, da se javni partnerji čedalje bolj zavedajo njihovih prednosti in priložnosti, ki jih omogočajo. Poglejmo si v nadaljevanju javne spodbude, njihove temeljne lastnosti in način njihove uporabe v infrastrukturnih projektih javno-zasebnega partnerstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Banke, finančna kriza in razprava o primernejši regulativi

mag. Mitja Stefancic, 2.10.2014

Banke, zavodi

mag. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 38/2014Globalna finančna kriza je opomin in veleva, naj zdrav bančni sistem temelji na dobičkonosnih, a vendar bolje nadzorovanih ter ustrezno kapitaliziranih bankah. Raziskave o poslovanju bank, ki so bile izvedene v zadnjih letih, in nauki, ki izhajajo iz finančne krize, kažejo, da v obdobju pred krizo številne banke niso izpolnjevale temeljnih predpostavk. O tem, ali so se banke z nastopom krize sploh kaj izboljšale, ostajajo številni dvomi. Kot je dokazala finančna kriza, specifike pri upravljanju bank in razvejanost njihovega poslovanja včasih niso povsem jasne ne tvorcem finančnih politik ne bančnim nadzornikom. Iz tega izhaja potreba po preučitvi novejših študij in sintezi ugotovitev na tem področju. Poglejmo si nekatere pomembnejše ugotovitve, ki izhajajo bodisi iz preučitve znanstvenih člankov o poslovanju bank v obdobju pred finančno krizo oziroma med njo bodisi iz razprave o novi bančni regulativi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Nekatere spremembe na področju davka na dodano vrednost v letu 2015

Andrej Grah Whatmough, 2.10.2014

Davek na dodano vrednost in trošarine

Andrej Grah-Whatmough, Pravna praksa, 38/2014Prvega januarja 2015 bodo v državah članicah Evropske unije (EU) v uporabi nova pravila na področju davka na dodano vrednost (DDV), ki bodo vplivala na način obračunavanja DDV pri nekaterih davčnih zavezancih. V nasprotju z večjimi spremembami, ki so začele veljati 1. januarja 2010, predmetne spremembe ne bodo vplivale na vse davčne zavezance, temveč zgolj na tiste, ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljene storitve končnim potrošnikom v drugih državah članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Sporna praksa obdavčitve dobička osebnih družb

Radujko Blaž, Kek Tamara, 4.10.2012

Davek od dohodka pravnih oseb

Blaž Radujko, Tamara Kek, Pravna praksa, 38/2012Davčna uprava RS (DURS) je v prvi polovici leta 2012 začela pozivati družbe, ki so ali so bila organizirane v statusni obliki družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) ali komanditne družbe (k. d.), da naj neto dobiček (ustvarjen po obdavčitvi z rednim davkom na dohodek od pravnih oseb), pridobljen v letih od 2007 do 2011, (samo)obdavčijo z davčnim odtegljajem iz naslova dividende, kot to določa pojasnilo Generalnega davčnega urada št. 4210-151/2010 z dne 16. decembra 2010, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh DURS-a. V svojem pozivu k obračunu davčnega odtegljaja pristojni davčni uradi na kratko povzamejo bistveni del tega pojasnila in hkrati predlagajo prejemniku poziva, naj v najkrajšem roku, vendar pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, odda davčni obračun odtegljaja z uporabo obrazca REK-2 v okviru postopka samoprijave po 55. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Ali potrebujemo novelo Zakona o javnem naročanju?

mag. Maja Potočnik, 4.10.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 38/2012Slovenci smo rekorderji iz spreminjanja zakonodaje s področja javnega naročanja. V vladnem postopku je še ena novela Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D). Vsebuje ne samo redakcijske popravke, temveč tudi nekaj novih rešitev in ureditev, ki bodo vnovič sprožile celoten postopek navajanja na spremembo zakonodaje s področja javnih naročil: nova izobraževanja s področja javnega naročanja, nove napake naročnikov v razpisnih dokumentacijah, nove poskuse uspešnih revizijskih zahtevkov ponudnikov in celo nove prekrške za kršitev določb zakonodaje s tega področja. Včasih se ne moremo izogniti občutku, da se javnonaročniška zakonodaja spremeni vsakič, ko ima nekdo pet minut časa, da posluša o težavah, ki nastanejo pri izvajanju javnih naročil. Žal pa spremembe zakonodaje teh težav ne odpravljajo, temveč jih samo še poglabljajo, saj naročniki in ponudniki vseh sprememb ne dohajajo, še manj pa jih sprejemajo in ponotranjijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Predlog novele ZDavP-2E prinaša več pooblastil bankam in možnost sodelovanja tujih davčnih inšpektorjev pri izvajanju davčnega nadzora v Sloveniji

mag. Mojca Kunšek, 6.10.2011

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 38/2011Ministrstvo za finance je na svoji spletni strani objavilo in dalo v javno razpravo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2E), ki v slovenski pravni red prenaša določbe Direktive 2010/24/EU o vzajemni pomoči v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi z dne 16. marca 2010 in omogoča večja pooblastila davčni upravi ter bankam in hranilnicam pri izvajanju davčne izvršbe. Predlog novele ZDavP-2E predvideva začetek uporabe večine navedenih določb že s 1. januarjem 2012, določbe poenostavljene izmenjave dokumentov o davčni izvršbi z bankami in hranilnicami pa naj bi se uvedle s 1. junijem 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Davčna obravnava čebelarske dejavnosti

Avtor ni naveden, 30.9.2010

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2010Obravnava čebelarske dejavnosti Pojasnilo DURS, št. 4213-10/2010-4, 15. junij 2010 Registracija čebelarske dejavnosti Po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008) se čebelarstvo (pridelava medu in čebeljega voska) uvršča pod rejo drugih živali z oznako A 01.490 in se šteje za kmetijsko deja
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Uporaba nižje stopnje DDV za manjša popravila koles

Avtor ni naveden, 30.9.2010

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2010 • Davčni zavezanec ima trgovsko podjetje na debelo, ki se ukvarja z uvozom in izvozom koles in kolesarske opreme, prodajo in servisom. Prosi za pojasnilo 59.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Pojasnilo v zvezi s 25. členom ZDDPO-2 (pojem druge oblike organiziranja)

Avtor ni naveden, 30.9.2010

Davek od dohodka pravnih oseb

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2010 • Ali se med "druge oblike organiziranja" po 25. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) štejejo tudi vzajemni skladi (oziroma lastniški deleži v vzajemnem skladu), ki so se v skladu z Za
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Prejem računa za nakup smučarskih kart in identifikacija za namene DDV

Avtor ni naveden, 30.9.2010

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2010Osnovna šola, ki prejme račun za smučarske karte iz tujine, ni plačnik DDV in se zato ni dolžna identificirati za namene DDV. Za razvrst
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Odbitek DDV od nabave osebnega avtomobila za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in za druge službene namene

Avtor ni naveden, 30.9.2010

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2010 • Ali lahko davčni zavezanec od nabave osebnega avtomobila, goriva in vzdrževanja osebnega avtomobila odbije DDV? Registriran je namreč za opravljanje prevozov oseb (denimo tujih državnikov po Sloveniji). Z osebnimi avtomobili pa delno op
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Rezidentski status tuje fizične osebe - avtoprevozniki v mednarodnem cestnem prometu

Avtor ni naveden, 1.10.2009

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2009Kako je z dodeljevanjem rezidentskih statusov pri delavcih iz Bosne in Hercegovine, ki so zaposleni pri slovenskem delodajalcu kot vozniki v mednarodnem cestnem prometu in imajo v Sloveniji ves čas prijavljeno tudi začasno bivališče? Ali ti delavci izpolnjujejo pogoj za status rezidenta Slovenije v ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Vračilo davka na motorna vozila

Avtor ni naveden, 1.10.2009

Druge davščine in olajšave

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2009Ali je davčni zavezanec upravičen do vračila davka na motorna vozila, ki ga je plačal ob pridobitvi motornega vozila iz druge članice EU (zavezancu je bilo na tej podlagi izdano potrdilo o skladnosti vozila), ter ga je naknadno (v Sloveniji) predelal iz kategorije M1 (osebni avtomobil z obliko nadgr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Obdavčitev blaga in storitev v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnine

Avtor ni naveden, 1.10.2009

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2009Najem oziroma zakup nepremičnin je oproščen plačila DDV, razen če najemodajalec in najemojemalec izpolnjujeta pogoje iz 45. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)1 in se odločita za obdavčitev navedene transakcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Poziv Računskega sodišča za razrešitev odgovorne osebe

Peter Zmagaj, 1.10.2009

PRORAČUN, Uprava

Peter Zmagaj, Pravna praksa, 38/2009V prispevku obravnavam najstrožjo sankcijo, ki jo lahko izreče Računsko sodišče Republike Slovenije, to je poziv za razrešitev odgovorne osebe. Pri tem predstavim normativno urejenost področja in izvajanje v praksi od uveljavitve Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1)1 iz leta 2001. Izhajam iz teze, d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Izvajanje tretjega odstavka 15. člena mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja - poklicni vozniki v mednarodnem cestnem prometu

Avtor ni naveden, 1.10.2009

Druge davščine in olajšave

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2009Delavci iz tujine - nerezidenti Slovenije, ki so zaposleni pri slovenskem delodajalcu kot poklicni vozniki v mednarodnem cestnem prometu, pogosto uveljavljajo ugodnosti (oprostitev plačila akontacije dohodnine) na podlagi prvega odstavka 15. člena konvencij o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka i...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Dobava blaga na daljavo

Avtor ni naveden, 1.10.2009

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2009Kaj se zgodi, če opravljene prodaje na daljavo presežejo predpisan prag vrednosti opravljenih prodaj na daljavo v posamezni državi članici Evropske unije? Kako je z izstavitvijo računa? Ali je treba izstaviti več računov? Ali je prag za posamezno državo članico EU določen na letni ravni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄38

Darilna in sponzorska pogodba z davčnega vidika

dr. Tone Jagodic, 4.10.2007

Druge davščine in olajšave

dr. Tone Jagodic, Pravna praksa, 38/2007dr. pravnih znanosti, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Komisija Evropskih skupnosti je nedavno izdala Belo knjigo o športu,1 v kateri je predstavljen pogled EU na šport, hkrati pa naj bi prispevala k nadaljnjemu razvoju športa v državah članicah EU.2 V "ekonomskem" delu bela kn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄38

(Ne)učinkovitost koriščenja sredstev kohezijskega sklada

mag. Breda Mulec, 4.10.2007

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Breda Mulec, Pravna praksa, 38/2007mag. pravnih znanosti, svetovalka v Državnem zboru RS Da se doseže učinkovitost davkoplačevalskega državnega in evropskega denarja, je treba financirati izključno javne dobrine in si prizadevati za postavljanje čim racionalnejših, zgolj nujno potrebnih, učinkovitih administrativnih struktur, ki ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄38

V davčnem primežu

mag. Mojca Kunšek, 4.10.2007

Druge davščine in olajšave

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 38/2007V življenju velja prepričanje, da je zakonodaja nejasna in pusta, vendar brez njenega poznavanja uspešno poslovanje ni mogoče. Da bi vam približali in olajšali pot skozi zakonodajne paragrafe, bomo v tej prilogi zbrali prispevke, ki se nanašajo na pravne, gospodarske, davčne in tudi računovodske vse...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

2018(2) 2017(1) 2016(2) 2015(1)
2014(2) 2012(2) 2011(1) 2010(5)
2009(6) 2007(3) 2006(2)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Avtorji

ABCĆČDĐEFG HIJ K LM NOP QR S Š TUVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov