O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Samoprijava

Avtor ni naveden, 29.8.2019

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2019Z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2) je urejen institut samoprijave, ki naj zavezance za davek spodbudi, da bi morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka sporočili davčnemu organu. Zavezanec lahko s samoprijavo tudi vloži davčni obračun in davčno napoved po izteku predpisanega roka. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost, kar pomeni, da bo ta povečana za obresti s 3-odstotno letno obrestno mero.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

DDV obravnava kuponov

Avtor ni naveden, 29.8.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2019Objavljamo samo dodana vprašanja 9., 10., 11., 12. in 13. glede DDV obravnave enonameskih in večnamenskih kuponov v spremenjenem pojasnilu - Kuponi, 2. izdaja z dne 6. avgusta 2019. Celotno pojasnilo - Kuponi je objavljeno na spletni strani Finančne uprave RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije?

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 29.8.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 32/2019V zadnjem času se mediji veliko ukvarjajo s postopki javnega naročanja. Pojavljajo se očitki, da je z zahtevki za revizijo mogoče blokirati prav vse projekte, tudi takšne, ki so za državo zelo pomembni, npr. infrastrukturni projekti. Očitki letijo na vse udeležence: na neizbrane ponudnike, češ da z vlaganjem zahtevkov za revizijo želijo izsiliti, da bi bili izbrani, četudi je bila ponudba izbranega ponudnika daleč najugodnejša. Naročnikom se očita, da ne znajo voditi postopkov javnega naročanja, zaradi česar so zahtevki za revizijo uspešni. Zakonodajalcu se očita, da predpisi ponudnikom omogočajo preširoko pravno varstvo in da bi bilo možnost uveljavljanja pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja treba omejiti. Na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) letijo očitki o tem, da niso zagotovljeni ustrezni mehanizmi za zagotavljanje nepristranskosti odločanja, da se postopki vlečejo predolgo in da DKOM z enako prioriteto in hitrostjo obravnava tako javna naročila državnega pomena (npr. infrastrukturni projekti) kot javna naročila, ki bi jim težko pripisali že lokalni pomen (npr. dobava sladoleda za gostinske obrate v neki občini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Pridobitev in registracija novega in rabljenega prevoznega sredstva znotraj Unije ter obveznost predložitve obrazca DDV-PPS

Avtor ni naveden, 30.8.2018

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2018Pojasnilo FURS, št. 0920-7191/2018-2, 17. 7. 2018 V zadnjem času je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) prejela precej vprašanj v zvezi z obveznostjo predložitve obrazca DDV-PPS. Zaradi navedenega v nadaljevanju pojasnjujemo zakonsko ureditev pri pridobitvi prevoznega sredstva iz drug
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Povezave med ponudniki v postopku javnega naročanja in tveganje nesamostojnosti ponudb

dr. Klemen Pohar, 30.8.2018

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 32/2018V postopku javnega naročanja lahko naročnik izbere le ponudbo, ki izpolnjuje zakonske in razpisne pogoje, med drugimi tudi pogoj, da gospodarskemu subjektu v povezavi z njo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija. Naročnik torej nedvomno ne sme sprejeti ponudbe, pri kateri je dokazano nedovoljeno dogovarjanje, vendar pa predpisi pri tem ne določajo, kako aktivno, če sploh, mora naročnik raziskovati obstoj takega dogovarjanja. Prav tako tudi evropske direktive izrecno ne urejajo morebitne dolžnosti ponudnikov, da bi ti naročniku razkrili medsebojne povezave, na podlagi katerih bi lahko naročnik presodil, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje. Vprašanje, ali te obveznosti vendarle izhajajo iz razlage prava Evropske unije (EU), se je postavilo v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Izjeme, kjer se ne uporabljajo določbe ZJN-3

mag. Matjaž Kovač, 30.8.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2018Določitev izjem je z vidika načela učinkovitosti javnega naročanja ena od pomembnih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Če je izjema določena, naročniku ni treba upoštevati določb ZJN-3. Pogodba, ki jo naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, mora upoštevati pravila javnega naročanja, razen če spada med izjeme po ZJN-3. Večina izjem od javnega naročanja je določena z evropskimi direktivami, če so določene le z ZJN-3, pa izjeme veljajo le za tiste postopke, pri katerih objava ni potrebna v Uradnem listu Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Varovanje podatkov (davčna tajnost, osebni podatki, razkritja)

Avtor ni naveden, 30.8.2018

Davki občanov in dohodnina, Davčne službe

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2018Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, matična št. 2482711000, Šmartinska cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Finančna uprava) obdeluje podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, vključno z osebnimi podatki zavezancev v skladu z veljavnimi predpisi na področju varstva osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Pojasnilo glede sedmega odstavka 131. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1

Avtor ni naveden, 31.8.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017V zvezi s sedmim odstavkom 131. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik) v nadaljevanju pojasnjujemo, za katere oproščene dobave blaga oziroma storitev s pravico do odbitka DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, ni treba predložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za namene DDV.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Davek na motorna vozila (Vprašanja in odgovori) - 2. del

Avtor ni naveden, 31.8.2017

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 32/2017Pojasnilo FURS, 1. izdaja, julij 2017 Veljavnost:od 6. julija 2017 Davčne stopnje in davčna osnova Vprašanje 9: Višina davčne stopnje? Stopnje za DMV in dodatni DMV so progresivne in odvisne od dejavnikov, kot sledi: "Osebna" motorna vozila
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Saga o pravici do povračila stroškov v davčnem postopku

dr. Jernej Podlipnik, 31.8.2017

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 32/2017Spodnji zapis bi morda bolj spadal v publikacije z rubriko "saj ni res, pa je" kot pa v strokovno pravniško revijo, pa vendar se pisec teh vrstic že v tretjem postopku, ki teče pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), ukvarjam s pravnim vprašanjem, ki ga je tej instituciji nadrejeni organ, tj. Ministrstvo za finance (MF), že razrešil konec leta 2016, toda prvostopenjski organ njegovega stališča bodisi ne pozna bodisi ga brez obrazložitve ignorira. Sledila bo ponovna pritožba in brez vsakršne potrebe nastajajo dodatni stroški za državo (honorarji za pooblaščence in čas, potreben za ukvarjanje z nepotrebnimi zadevami) in zavezance. Morda pa bo ta zapis pripomogel k razmisleku, kako bi se dalo temu v prihodnosti izogniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Stroški postopka po novem Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja

Aleksij Mužina, 25.8.2011

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 32/2011Pred dvanajstimi leti sem predstavitev Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN) pospremil z uvodno opombo, da bi ga bilo ustrezneje poimenovati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Novi Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) ima prav tak naslov, žal pa (če odštejemo njegovo poimenovanje in malenkostne poskuse ureditve nekaterih neurejenih pravnih institutov) njegova vsebina ne odseva tega, kar bi strokovna javnost, naročniki in ponudniki od zakona, ki je dejansko nastajal ves čas veljavnosti svojega predhodnika, pričakovali. Tukaj ne morem ponavljati vseh sistemskim dilem, kot je denimo neurejeno vprašanje sodnega varstva zoper odločitev Državne revizijske komisije in za ureditev katerega tudi kljub nesporni strokovni podpori očitno ni politične volje, zato sem se v tem prispevku odločil prikaz zamejiti na dileme, ki so se mi takoj ob uveljavitvi ZPVPJN pojavile ob vprašanju stroškov (pred)revizijskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄32

RTV prispevek kot posebna oblika davčne obveznosti

Matej Čujovič, 18.9.2003

Davki občanov in dohodnina, Poravnava davkov in prispevkov

Matej Čujovič, Pravna praksa, 32/2003Plačevanje RTV prispevka je med ljudmi povzročilo nemalo negodovanja. Težave povzroča zlasti nepoznavanje spremenjene področne zakonodaje, ki je spremenila tudi pravno naravo RTV prispevka tako, da gre za posebno obliko javne dajatve, iz katere se financira Javni zavod RTV Slovenija. V prispevku ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄32

Sekundarne politike in merila

Tomaž Vesel, 12.9.2002

Proračun

Tomaž Vesel, Pravna praksa, 32/2002Izhodišče ureditve javnih naročil jezagotavljanje konkurence in varovanja zahtev po nediskriminaciji, proporcionalnosti in transparentnih postopkov. Sekundarne politike(*1) temu nujno ne sledijo. Teh politik vsaj načelno ni težko identificirati na ravni EU, saj so kot cilji EU določene in sprejete v...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄32

Davki: Stroški davčnega postopka, uvedenega po uradni dolžnosti

Sebastjan Kerčmar, 11.11.1999

Davki občanov in dohodnina

Sebastjan Kerčmar, Pravna praksa, 32/1999Davčni organ uvede po uradni dolžnosti postopek inšpekcijskega nadzora v gospodarski družbi, pri katerem ugotovi domnevne nepravilnosti. Gospodarska družba zaradi nestrinjanja z izstavljenim zapisnikom angažira finančnega in pravnega strokovnjaka, ki podata pripombe na zapisnik in nato tudi pritožbo...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄32

Davki: Nenavadna ureditev "pristojbine" po zakonu o RTVS

Janez Tekavc, 11.11.1999

Davki občanov in dohodnina

Janez Tekavc, Pravna praksa, 32/1999Sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS - Ur. l. RS, št. 88/99) je prinesel kar nekaj novosti. Dosedanja polemika se je osredotočala predvsem na vprašanje soglasja oziroma mnenja zaposlenih k imenovanju urednikov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 32

Leto objave

2019(3) 2018(4) 2017(3) 2011(1)
2003(1) 2002(1) 1999(2)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.3. PRORAČUN

Avtorji

ABCĆČ DĐEFGHIJK L M NOP QRSŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov