O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

Pust Luka, Hočevar Uroš, Neffat Domen, 10.9.2015

PRORAČUN

Luka Pust, Uroš Hočevar, Domen Neffat, Pravna praksa, 35/2015Udeleženci javnonaročniških razmerij se v praksi pogosto soočajo z vprašanjem dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila. Čeprav se začnejo po sklenitvi pogodbe uporabljati splošna pravila pogodbenega prava, samo soglasje pogodbenih strank (v skladu z načelom inter partes) za spremembo javne pogodbe ne zadostuje, saj lahko poseg v pogodbo pomeni novo oddajo javnega naročila. V članku sta predstavljeni ureditev dopustnih sprememb pogodb o javnem naročilu, kot jih urejata novi direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter primerjava s predlogom Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki naj bi omenjeni direktivi prenesel v slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Zakaj so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izvzeti iz plačila davka od prometa zavarovalnih poslov?

dr. Bruno Nikolić, 10.9.2015

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Bruno Nikolić, Pravna praksa, 35/2015Veljavna zakonodajna ureditev sistema financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja socialne funkcije ne zasleduje toliko, kot bi se za dejavnost, ki je sestavni del socialne varnosti, pričakovalo. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvrščamo med storitve splošnega gospodarskega pomena, zato bi morala biti njihova socialna funkcija še toliko bolj poudarjena. Ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v "zahvalo" za ugodno sistemsko ureditev financiranja zdravstvenega varstva, ki močno pripomore k njihovim uspešnim poslovnim rezultatom, družbi vračajo manj kot drugi gospodarski subjekti, ki izvajajo gospodarske dejavnosti. Z odpravo določbe o vračilu polovice dobička iz dejavnosti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazaj v izvajanje te dejavnosti so ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ugodneje obravnavani kot izvajalci večine drugih zavarovalnih poslov, saj so v nasprotju z njimi izvzeti iz plačevanja davka od prometa zavarovalnih poslov. Pri tem pa ni sporno le izvzetje iz plačila davka od zavarovalnih poslov, temveč tudi način, na katerega je zakonodajalec to dosegel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Kaj sporoča avstrijsko ustavno sodišče v zadevi Hypo Alpe Adria Bank

Jaka Cepec, 10.9.2015

Banke, zavodi

Jaka Cepec, Pravna praksa, 35/2015Avstrijsko ustavno sodišče je 3. julija letos izdalo sodbo v zadevi HETA, v kateri je odločilo, da je Zakon o ukrepih za sanacijo Hypo Alpe Adria Bank International AG (HAA) neustaven, in ga v celoti razveljavilo. Zakon je v svojem bistvu urejal izbris podrejenih terjatev upnikov do družbe HETA Asset Resolution AG in prenehanje jamstva dežele Koroške za te terjatve. O temi, ki je zaradi izbrisa kvalificiranih obveznosti bank iz 261.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v slovenskih bankah na podlagi novele ZBan-1L zelo zanimiva tudi za slovensko javnost, so obširno poročali vsi slovenski mediji. Čeprav so ti sicer razmeroma pravilno prevedli poročilo za javnost avstrijskega ustavnega sodišča, menim, da njihovo poročanje ni bilo ustrezno in predvsem, da sodba ni bila povsem pravilno pojasnjena. Zato si poglejmo na kratko ključne točke odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki bi lahko bile še posebej zanimive tudi z vidika zadeve U-I-295/13, ki poteka pred slovenskim ustavnim sodiščem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Povrnitev premoženjske škode - zamuda s prevozom prtljage pri mednarodnem letalskem prevozu - dokazno breme

Avtor ni naveden, 11.9.2014

Promet, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2014Pri odgovoru na vprašanje, kdo nosi trditveno in dokazno breme po petem odstavku 22. člena Montrealske konvencije, je glede na jezikovno nedoločno besedilo "se dokaže" treba izhajati iz namena konvencijske ureditve. Po prepričanju Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme na oškodovancu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Novosti na področju DDV glede obdavčitve telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev

Avtor ni naveden, 11.9.2014

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2014V zvezi s spremembami zakonodaje s področja DDV s 1. januarjem 2015 Davčna uprava obvešča o spremembah pravil glede določanja kraja obdavčitve pri opravljanju telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ter elektronskih storitev, opravljenih osebam, ki niso davčni zavezanci, in možnostjo prostovoljne vključitve v posebno ureditev "vse na enem mestu" za opravljanje tovrstnih storitev. Spremembe so namreč povezane z obvezo držav članic, da v svojo zakonodajo prenesejo še nekatere določbe Direktive Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev, ki se nanašajo na storitve opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci. Pravila za določanje kraja obdavčitve telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ter elektronskih storitev, kadar so opravljene davčnim zavezancem, ostajajo nespremenjena. Spremembe pravil glede določanja kraja obdavčitve nekaterih storitev lahko vplivajo na poslovne procese zavezancev za davek, prav tako pa pomenijo spremembo v načinu sestavljanja in predlaganja obračunov davka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Pravilen obračun različnih davkov pri donacijah

Avtor ni naveden, 11.9.2014

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2014Dobrodelna organizacija se s trgovskim centrom dogovarja o sodelovanju pri zbiranju sredstev za dobrodelne projekte. V trgovini je kupcu pri plačilu večkrat treba vrniti drobiž. Kupci bodo lahko rekli, naj se znesek plačila zaokroži navzgor, razlika pa naj se nameni tej organizaciji za njene dobrodelne projekte. Dobrodelna organizacija bo npr. na spletnih straneh in velikih obcestnih panojih obveščala, da je tak način zbiranja sredstev mogoč v izbranih trgovinah. Trgovine bodo morale deloma prilagoditi blagajne, da bo prodajalec lahko v takem primeru zgolj pritisnil gumb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Prirejanje tekmovanj v računalniških zabavnih programih

Avtor ni naveden, 11.9.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2014Zavezanec prosi za razlago pravnega izraza "posebne igre na srečo", ki je opredeljen v prvem odstavku 53. člena Zakona o igrah na srečo (ZIS). V okviru svoje dejavnosti namerava ustanoviti spletni portal, na katerem bi uporabnikom omogočil medsebojno tekmovanje v računalniških zabavnih programih (po sistemu "1 na 1"). Udeleženci naj bi v igri sodelovali z vplačilom žetonov, ki bi jih nabavili na tem portalu, administrator pa bi pri vplačilu z žetoni pobral nek odstotek (na primer provizijo v višini 10 odstotkov). Če bi udeleženec zmagal, bi lahko zaslužene žetone unovčil, saj bi mu jih zavezanec izplačal v denarju. Prav tako bi bila na spletnem portalu mogoča brezplačna udeležba. Ker je zmaga na takem tekmovanju odvisna (izključno) od spretnosti posameznega tekmovalca, zavezanec meni, da gre za prirejanje iger na srečo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Solidarnostna pomoč

mag. Nataša Belopavlovič, 12.9.2013

PRORAČUN

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 35/2013Sodelavec je zaradi poškodbe zunaj dela odsoten od 9. aprila 2013. Sindikat zdravstva in socialnega varstva je 17. julija 2013 vložil zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni. Zahtevo smo zavrnili zaradi prepozne vložitve (več kot 60 dni od nastanka primera). Delavec ugovarja, da je primer nastal 8. julija, tj. po trimesečni nepretrgani bolniški odsotnosti. Sindikat se v zahtevi za izplačilo solidarnostne pomoči delavcu sklicuje na 101. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (navajajo, da šteje kot daljša bolezen odsotnost treh mesecev ali več), delavec pa kot nastanek primera razume dan po izteku trimesečne bolniške odsotnosti. Po drugi strani 178. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) opredeljuje, da se solidarnostna pomoč izplača zaradi bolezni, ki traja šest mesecev ali več. Na ta pogoj nas za obračun solidarnostne pomoči v primeru daljše bolezni napotujejo tudi navodila Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Uradne obrazložitve Kolektivne pogodbe za izplačilo solidarnostne pomoči za primer daljše bolezni po vseh "zakonskih zmešnjavah" v letu 2013 nismo nikjer zasledili. • Kateremu veljavnemu določilu moramo slediti, predvsem pa, kateri datum naj upoštevamo za nastanek primera pri uveljavljanju solidarnostne pomoči sodelavca zaradi daljše bolezni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

Avtor ni naveden, 12.9.2013

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2013Pojasnilo DURS, št. 4230-334176/2013, 2. julij 2013 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Pravilnik) je začel veljati 1. julija 2013. V Pravilnik so vključene spremembe v zvezi s povečanjem stopenj
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Obdavčenje tujih nastopajočih izvajalcev in športnikov - nerezidentov

Avtor ni naveden, 12.9.2013

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2013Pojasnilo DURS, št. 4217-6744/2013-1 01-650-02, 25. julij 2013 Od plačil tujim nastopajočim izvajalcem ali športnikom (oziroma tujim pravnim osebam, pri katerih so ti izvajalci ali športniki zaposleni ali opravljajo dejavnost na podlagi drugega pogodbenega razmerja), za opravljene nastope
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Vprašanje v zvezi z novo klavzulo o oprostitvi DDV na računih v letu 2013

Avtor ni naveden, 12.9.2013

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2013Pojasnilo DURS, št. 4230-773043/2012, 28. januar 2013 • Ali je treba na izdanih računih v zvezi z dobavami, oproščenimi plačila DDV, pisati člen Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) ali člen Direktive 2006/112/ES,2
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Zdravstvene storitve in oprostitev DDV

Avtor ni naveden, 13.9.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2012Pojasnilo DURS, št. 4230-293790/2012-2, 13. junij 2012 •?Ali so storitve, ki jih opravlja laboratorij, oproščene plačila DDV? Laboratorij namreč opravlja testiranje hormonov iz vzorcev sline, krvne preiskave za toleranco na hrano v serumu in druge storitve. Plačila DDV so oproščene
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Vračilo DDV v zvezi s prenosom novega prevoznega sredstva v drugo državo članico

Avtor ni naveden, 13.9.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2012Pojasnilo DURS, št. 4230-500728/2012, 27. avgust 2012 Davčni zavezanec navaja, da mora fizična oseba iz Slovenije, ki živi in dela v drugi državi članici EU, še enkrat plačati DDV v tej drugi državi članici za avtomobil, ki ga je kupila v Sloveniji februarja letos in je bil do zdaj registriran v Sloveniji. •?Ali je davčni zavezanec upravičen do vračila DDV, ki ga je plačal ob nabavi prevoznega sredstva?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Obračun potnih nalogov po ZUJF

Avtor ni naveden, 13.9.2012

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2012Davčni zavezanec prosi za pojasnilo 166. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) v zvezi z davčno obravnavo dodatne prehrane, ki pripada delavcu na službenem potovanju. Če je zaposleni na službenem potovanju več kot osem in manj kot dvanajst ur, mu namreč pripada dodatni znesek regresa za prehrano, kar znese 7,04 evra. Ker je ta znesek višji, kot bi delavcu pripadal, če bi obračunali regres za prehrano (brez upoštevanje službene poti), ali je torej treba razliko obdavčiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Kraj opravljanja telekomunikacijskih storitev po ZDDV-1

Avtor ni naveden, 13.9.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2012Pojasnilo DURS, št. 4200-435/2012-2, 20. junij 2012 Slovenski ponudnik telekomunikacijskih storitev ponuja svoje storitve tujemu davčnemu zavezancu s sedežem na Hrvaškem, ki je ponudnik telekomunikacijskih storitev na Hrvaškem. Davčni zavezanec med drugim opravlja tudi zaključevanje klica (a
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Izdatki za hrano, pijačo, hotelsko nastanitev z vidika odbitka DDV

Avtor ni naveden, 13.9.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2012Ali ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, kadar slušateljem oziroma naročniku poleg osnovne storitve izobraževanja nudi tudi hrano, pijačo oziroma nastanitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Kaj nam prinaša tretja novela Uredbe o zelenem javnem naročanju?

mag. Maja Potočnik, 13.9.2012

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 35/2012Dne 13. decembra 2011 je bila v Uradnem listu RS objavljena Uredba o zelenem javnem naročanju, ki se uporablja od 13. marca 2012 dalje. Dne 9. marca 2012, še pred začetkom njene uporabe, je bila objavljena prva sprememba, še ena je bila objavljena 30. marca 2012, zadnja sprememba pa je čisto sveža, saj je bila objavljena 24. avgusta 2012. Glede na težko pričakovano spremembo meril, ki se nanašajo na avtobusne prevoze, je bila zadnja novela objavljena prepozno, saj številne občine in osnovne šole niso mogle pravočasno izpeljati javnega naročila za šolske prevoze za šolsko leto 2012/2013. Poleg tega pa ostaja grenak priokus tudi zaradi dejstva, da slovenski zakonodajalec potrebuje več časa kot druge države članice EU, da sprejme neki predpis, ki ga zahteva zakonodaja EU, nato pa se ta predpis spreminja hitreje, kot ga lahko uporabniki preučijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Predlogi podizvajalcev za odpravo slabih praks

Friedl Andrej, Knez Igor, 13.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 35/2012V novoustanovljenem Interesnem združenju podizvajalcev pri GZS ugotavljajo, da kritično stanje slovenskega gradbeništva ni le posledica dejstva, da se naša država drugače kot druge na krizo ni znala odzvati s primernim investicijskim vzgonom, ampak predvsem tudi razraščanja zdaj že kar tipične slovenske slabe prakse na tem področju. Zaradi neplačevanja poštenega dela jo najbolj občutijo podizvajalci pri javnih naročilih, in to ne le na področju gradbeništva, ampak tudi v drugih panogah. Več težav bi lahko rešili z upoštevanjem veljavnih predpisov in elementarnih načel obligacijskega prava, kot so dolžna skrbnost, vestnost, poštenje in predvsem načelo, da je treba pogodbo izpolniti. Potrebne pa bi bile tudi nekatere sistemske spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Predlaganje popravkov REK obrazcev ob izplačilu kmetijskih subvencij

Avtor ni naveden, 15.9.2011

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2011• Izplačevalec kmetijskih subvencij (v nadaljevanju izplačevalec) sprašuje, kako poročati na REK obrazcu in kako predložiti popravek REK obrazcev, ko se ugotovi, da prvotno nakazilo kmetijske subvencije upravičencu ni bilo izvedeno pravilno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Storitve s področja kulture, izobraževanja, športa ... po spremembi ZDDV-1

Avtor ni naveden, 15.9.2011

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2011Davčnega zavezanca zanima, kako naj obračuna DDV od storitev s področja usposabljanja, katerih prejemnik je?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Subvencije in odbitek DDV

Avtor ni naveden, 15.9.2011

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2011Občina kot izplačevalec subvencije prejme račun, na katerem je prejemnik subvencije obračunal DDV. Ali ima občina pravico do odbitka DDV?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 100. členu ZDoh-2

Avtor ni naveden, 15.9.2011

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2011Fizična oseba - rezident Slovenije je družbenik v dveh tujih družbah, v katerih naj bi na podlagi Direktive Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev iz različnih držav članic (s spremembami) prišlo do združitve in posledično do zamenjave deležev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄35

Ugodnosti in obveznosti izhajajo iz identifikacije za DDV

mag. Mojca Kunšek, 9.9.2010

Davek od dohodka pravnih oseb

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 35/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄35

Uvedba posebne osebne olajšave za samostojne poklicne športnike

Avtor ni naveden, 11.9.2008

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2008 Pojasnilo DURS, št. 4212-32/2008, 4. avgust 2008
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄35

* Uvedba olajšav za investicije

Avtor ni naveden, 11.9.2008

Davek od dohodka pravnih oseb

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 35/2008* * Kakšne so v zvezi z novelo Zakona o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2B)1 možnosti uveljavljanja davčne olajšave za investiranje pri zavezancih, ki imajo poslovno in davčno leto različno od koledarskega leta. Če se je davčno leto končalo npr. 30. aprila 2008 in je zave...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 35

Leto objave

2015(3) 2014(4) 2013(4) 2012(7)
2011(4) 2010(1) 2008(7) 2007(5)
2006(5) 2004(1) 2003(1) 2002(1)
2000(2) 1999(2)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Avtorji

A B C ĆČ DĐEF GH IJ K L M N OP QR SŠTUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov