Literatura

Stran 1 / 115 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2852)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2020⁄3	10. obletnica Listine EU o temeljnih pravicah Sonja Strle, 23.1.2020 Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Sonja Strle, Pravna praksa, 3/2020Dne 5. decembra 2019 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom 10 let Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta jo organizirala Pravniško društvo Ljubljana in Slovensko društvo za evropsko pravo.
Pravna praksa, 2020⁄3	Evropa Patricij Maček, 23.1.2020 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 3/2020 Ponedeljek, 13. 1. Prisega EK. Predsednica Evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen in člani kolegija so uradno prisegli pred Sodiščem Evropske unije (EU). S prisego so se člani EK slovesno zavezali, da bodo spoštovali Pogodbi in Listino EU o temeljnih pravicah ter d
Pravna praksa, 2020⁄1-2	Pomen poznavanja prava EU za boljše izvrševanje predpisov v državi članici dr. Verica Trstenjak, 16.1.2020 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Uprava
	dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 1-2/2020Učinkovito in neodvisno delovanje javne uprave je eno od načel, ki so pomembna tudi za učinkovito pravno državo. Vendar se zlasti na področju javne uprave in izvrševanja predpisov pogosto poudarja le pomen poznavanja, upoštevanja in učinkovitega izvrševanja nacionalnih predpisov. Namen tega članka je zato opozoriti, da učinkovite javne uprave ter izvrševanja predpisov ni brez upoštevanja, poznavanja in uporabe prava EU. Tudi tukaj je pomembno sodelovanje zakonodajne in izvršilne veje oblasti, vključno s celotno državno upravo ter zlasti z državnim odvetništvom, prav tako pa tudi učinkovito, neodvisno in nepristransko sodstvo.
Pravna praksa, 2020⁄1-2	Eurojust Patricij Maček, 16.1.2020 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2020Eurojust je organ Evropske unije (EU), ki je bil leta 2002 ustanovljen z namenom spodbujanja in izboljševanja preiskav in kazenskega pregona med pristojnimi pravosodnimi organi držav članic EU v primeru hudih oblik čezmejnih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Vse o njem najdemo na njegovi spletni strani Eurojust. Ta ima sedem glavnih zavihkov: (1) O Eurojustu, (2) Področje dela, (3) Knjižnica dokumentov, (4) Novinarsko središče, (5) Zaposlitve, (6) Javna naročila in (7) Kontaktiraj nas.
Pravna praksa, 2019⁄49-50	Ovire za uveljavitev mediacije v Sloveniji in EU Katja Modic, 19.12.2019 Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Katja Modic, Pravna praksa, 49-50/2019V Ljubljani je 6. in 7. novembra 2019 potekala konferenca o promociji mediacije z naslovom Ovire za uveljavitev mediacije v Sloveniji in EU. Dogodek sta organizirali Ministrstvo za pravosodje in Društvo mediatorjev Slovenije, delno pa ga je financiral Evropski socialni sklad v okviru operacije Učinkovito pravosodje. Na predavanjih, okroglih mizah in delavnicah so sodelovali priznani slovenski in tuji strokovnjaki.
Pravna praksa, 2019⁄49-50	Evropa Patricij Maček, 19.12.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2019 Ponedeljek, 9. 12. Korupcija. Evropska komisija je ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji objavila rezultate raziskave o odnosu evropskih podjetij do korupcije v Evropski uniji (EU). Korupcija v EU je po mnenju sodelujočih podjetij manj razširjena kot v preteklosti.
Pravna praksa, 2019⁄49-50	Je bil menih Irenej diskriminiran ob registraciji za odvetnika? Fekonja Klemen, Farazin Tamara, 19.12.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Klemen Fekonja, Tamara Farazin, Pravna praksa, 49-50/2019Leto 2019. Maj, sedmi dan v mesecu. Sodišče EU (Sodišče) izda sodbo v zadevi Monachos Eirinaios (Menih Irenej), s katero je povezana (navidezna) kolizija v Direktivi 98/5/ES (Direktiva), ki morda obstaja med pravili za registracijo odvetnika, ki želi poklic opravljati pod poklicnim nazivom iz svoje matične države v državi gostiteljici, ter pravili poklicnega ravnanja v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica v tej državi članici. Je res tako ali pa konkretni primer izkazuje zgolj arbitrarno anomalijo v grški nacionalni zakonodaji?
Pravna praksa, 2019⁄49-50	Prenos avtorskih pravic izvajalca na nacionalni arhiv brez izrecnega dovoljenja njegovih pravnih naslednikov Zoran Skubic, 19.12.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Kolizija med avtorskim pravom, ki ščiti (tudi) materialne pravice ustvarjalcev in omejeno tudi njihovih pravnih naslednikov, ter pravico javnosti, da ima po določenem času dostop do njihovih del kot (arhivskega) javnega dobra, je stara skoraj toliko kot varstvo avtorske pravice. Kultura pač stane, in če ustvarjalcem a priori ne omogoča vsaj določene materialne koristi, marsikateri avtor ne bi ustvarjal oziroma bi ustvarjal dosti manj. Kar zadeva navezne pravice ustvarjalčevih pravnih naslednikov, pa so te v predmetnem okviru ožje, a vseeno ne neupoštevne. Tehtanje njihovih pravic je v primeru kolizije s pravico do dostopa do avtorskega dela v arhivske namene precej težje, kar je nedavno tega ugotovilo tudi Sodišče (EU). V obravnavi je imelo na videz precej enostavno vprašanje: Ali je v skladu z Direktivo 2001/29 nacionalna ureditev, ki določa domnevo, da je izvajalec določenega dela javni (arhivski) ustanovi, ki ji je bila dodeljena naloga ohranjanja avdiovizualnih posnetkov, dovolil, da ta objavi in po potrebi izkorišča to delo na podlagi domnevanega prenosa njegovih avtorskih pravic?
Pravna praksa, 2019⁄48	Evropa Patricij Maček, 12.12.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2019 Torek, 3. 12. Stopnja brezposelnosti. Evropski statistični urad Eurostat je sporočil, da je stopnja brezposelnosti v območju evra oktobra 2019 znašala 7,5 odstotka, mesec poprej je znašala 7,6 odstotka, pred enim letom pa je bila 8-odstotna. Tako je bila oktobra 2019 na
Pravna praksa, 2019⁄47	Zaprti v imenu svobode dr. Luigi Varanelli, 5.12.2019 Kraljevina Španija
	dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 47/2019Veliko jih je izgubilo življenje za to, da lahko mi danes hodimo na volitve. Že zaradi tega so volitve nekaj slovesnega in vrednega globokega spoštovanja. Volitve so najpomembnejši obred demokracije, so pa tudi odraz spoštovanja do tistih, ki so v ledu in v snegu, v vlažnih ali vročih zaporih, v soncu in v lakoti dali dostojanstvo in življenje zato, da mi danes na volitvah odločamo o lastni usodi; da volilni listek vržemo v volilno skrinjico in izrazimo lastna prepričanja o sposobnosti kandidatov in o idejah, ki jih ti zagovarjajo.
Pravna praksa, 2019⁄47	Evropski socialni sklad Patricij Maček, 5.12.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja
	Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2019https://ec.europa.eu/esf/home.jsp?langId=sl b>Jezik: slovenščina in ostali jeziki Evropske unije Tip: spletna podstran Evropske komisije Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: video vsebi
Pravna praksa, 2019⁄47	Pravice samozaposlene nosečnice, ki svojo dejavnost opravlja v drugi državi članici Zoran Skubic, 5.12.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2019Pogodba o delovanju EU (PDEU) je v členu 49 jasna: v državah članicah je prepovedano omejevati pravico do ustanavljanja, ki jo na njihovem ozemlju koristi državljan kake druge države članice. Ta pravica izrecno zajema tudi pravico tovrstnih državljanov, da v kaki drugi državi članici opravljajo dejavnost kot samozaposlena oseba. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če gre pri tem za žensko, ki med opravljanjem svoje "samostojne" dejavnosti zanosi, otroka donosi in končno tudi rodi, vmes pa izvrševanje svoje dejavnosti prekine. Se v luči področnega prava EU, če svojo dejavnost v doglednem času po rojstvu otroka nadaljuje, šteje, da je bila ves ta čas "samozaposlena" in je posledično upravičena tudi do socialnih transferjev, vezanih na rojstvo otroka? In, kar je morda še huje, ali ima v času prekinitve svoje "samostojne" dejavnosti zaradi nosečnosti in rojstva formalnopravno (sploh še) pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici? V prvem odstavku člena 7 Direktive 2004/38 o prostem gibanju in prebivanju državljanov Unije in njihovih družinskih članov je namreč določeno, da imajo vsi državljani Unije pravico prebivanja na ozemlju drugih držav članic v obdobju, daljšem od treh mesecev, tudi če so ti v državi članici gostiteljici po statusu bodisi "delavci" bodisi "samozaposlene osebe".
Pravna praksa, 2019⁄46	Zakonodaja Evropske unije Patricij Maček, 28.11.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 46/2019Spletna stran Zakonodaja je ena izmed spletnih podstrani Evropske komisije (EK), na kateri se nahajajo informacije o zakonodaji Evropske unije (EU) in sodni praksi Sodišča EU.
Pravna praksa, 2019⁄46	Ob desetletnici Listine EU o temeljnih pravicah dr. Verica Trstenjak, 28.11.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice
	dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 46/2019Človekove oz. temeljne pravice so vrednota, so bogastvo, ki so last vsakega posameznika; niso ne last družbe, ne vlade, ne države, ne mednarodne skupnosti. Človekova pravica se ne ustavi na meji med državami, ne na morju, ne v zraku, ne sme je ustaviti niti digitalna doba. Na ravni EU so temeljne pravice že deset let urejene z Listino EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezujoča od leta 2009 in je na podlagi 6. člena Pogodbe o EU del primarnega prava EU. Kot najvišji pravni akt v EU na področju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. Evropski ustavni pomen ji je priznalo Sodišče EU v Luksemburgu, ki ji tudi sicer s pogostim sklicevanjem nanjo in razlago zapisanih pravic daje izredno veljavo. Listina velja, ob nekaterih omejitvah za Združeno kraljestvo in Poljsko, za vseh 28 držav članic EU in več kot 500 milijonov državljanov EU. Naj omenim, da je treba Listino razlikovati od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope in velja za 47 držav podpisnic konvencije, v Sloveniji pa letos obeležujemo njeno 25-letnico pravne uveljavitve (za kršitve pravic po tej konvenciji je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).
Pravna praksa, 2019⁄46	Evropa Patricij Maček, 28.11.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 46/2019 Ponedeljek, 18. 11. Reforma pristopnega procesa. Mediji so poročali, da je Francija drugim državam članicam Evropske unije (EU) predstavila predlog sprememb pristopnega procesa. Namesto delitve pristopnih pogajanj na 35 tematskih poglavij bi po njenem predlogu uvedli po
Pravna praksa, 2019⁄45	Evropa Patricij Maček, 21.11.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 45/2019 Ponedeljek, 11. 11. Evropsko računsko sodišče. Evropsko računsko sodišče je objavilo poročilo, v katerem je zapisalo, da članice schengenskega območja ne delajo dovolj, da bi v informacijski sistem pravilno vnašale podatke. Poročilo so pripravili na podlagi pregledov in
Pravna praksa, 2019⁄44	Izzivi prihodnosti Evropske unije Polona Batagelj, 14.11.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Polona Batagelj, Pravna praksa, 44/2019V torek, 1. oktobra, je na Novi univerzi potekal prvi v nizu Akademskih forumov, posvečenih prihodnosti Evropske unije, ki se bodo odvijali v okviru raziskovalnega projekta, podprtega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, na temo "Integralna teorija prihodnosti EU".
Pravna praksa, 2019⁄44	Evropa Patricij Maček, 14.11.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 44/2019 Torek, 5. 11. Upokojitvene starosti poljskih sodnikov. Poljski zakon iz julija 2017 je zniževal upokojitveno starost sodnikov poljskih splošnih sodišč in državnih tožilcev ter starostno mejo za predčasno upokojitev sodnikov vrhovnega sodišča na 60 let za sodnice in 65 l
Pravna praksa, 2019⁄42-43	Ponovna zamejska (in slovenska) zmaga v Luksemburgu Zoran Skubic, 7.11.2019 Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2019"[K]ombinacija strogih kazni in varščine (...) bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev, zagotovljene s Pogodbama [o delovanju EU in o EU]. Še zlasti ti ukrepi, obravnavani skupaj, bistveno posegajo v krhko ravnovesje med različnimi (in včasih nasprotujočimi si) interesi, za katere si prizadeva [področno pravo EU]: uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev ob hkratni zagotovitvi poštene konkurence in spoštovanja pravic delavcev v državi članici gostiteljici in državi članici izvora." Te besede iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Wahla v nedavni čezmejno koroški zadevi Čepelnik imajo "dolgo senco", s tem pa ponovno tudi precej pogubne posledice za avstrijskega zakonodajalca. Ta je namreč v zadnjem času, zlasti v času prejšnje črno-modre vlade, sprejel (pre)več zaostritev tamkajšnjega Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG), vse seveda pod populistično krilatico "boja proti plačilnemu in socialnemu dampingu". V resnici pa se je bojeval proti eni od štirih temeljnih svoboščin prava (EU), in sicer proti svobodi prostega pretoka storitev. S tem pa predvsem in pretežno zoper slovenske ponudnike čezmejnih storitev.
Pravna praksa, 2019⁄42-43	Evropa Patricij Maček, 7.11.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 42-43/2019 Ponedeljek, 21. 10. Odobritev prevzema. Evropska komisija (EK) je v skladu z uredbo Evropske unije (EU) o združitvah švicarski družbi Emil Frey Group odobrila prevzem slovenskih družb Autocommerce d.o.o, Avto Triglav d.o.o. in AC-Mobil d.o.o.
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Evropa Patricij Maček, 24.10.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 40-41/2019 Ponedeljek, 7. 10. Zaščita žvižgačev. Države članice Evropske unije (EU) so potrdile direktivo o zaščiti žvižgačev. Nova zakonodaja bo bolje zaščitila žvižgače, saj vzpostavlja varne kanale za poročanje tako pristojnim znotraj organizacije kot javnim organom. Žvižgače b
Pravna praksa, 2019⁄38-39	Evropa Patricij Maček, 11.10.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 38-39/2019 Ponedeljek, 30. 9. E-obrazci. Evropska komisija (EK) je sprejela nova pravila o e-obrazcih, tj. digitalnih obrazcih za zbiranje podatkov, ki zagotavljajo jasnejše in dostopnejše spletne informacije o javnih naročilih in nabavah. Posodobitve naj bi olajšale delo p
Pravna praksa, 2019⁄38-39	Pogodba o štipendiranju - zapadlost terjatve za vrnitev štipendije Avtor ni naveden, 11.10.2019 ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Stališče sodišča druge stopnje, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, je v skladu s 45. členom PDEU. Pogodbeno določilo, da se mora toženec v tridesetdnevnem roku zaposliti v Republiki Sloveniji, nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 45. člena PDEU, zato ga sodišče v skladu z načelom primarnosti in neposrednosti prava EU utemeljeno ni uporabilo. Odločitev sodišča druge stopnje je v skladu z načelom učinkovitosti prava EU (načelo "effet utile").
Pravna praksa, 2019⁄38-39	Javna revizija v Evropski uniji Patricij Maček, 11.10.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Revizija
	Patricij Maček, Pravna praksa, 38-39/2019Evropsko računsko sodišče je objavilo posodobljeno spletno stran Javna revizija v Evropski uniji (EU), na kateri lahko najdemo informacije o pristojnostih, statusih, organizacijskih shemah in delu 29 vrhovnih revizijskih institucij v EU in njenih državah članicah. Namena pričujoče spletne strani sta vzbuditi zanimanje revizorjev, oblikovalcev politik in zakonodajalcev po vsej EU in zunaj njenih meja ter prispevati k aktualnim raziskavam na področju javne revizije.
Pravna praksa, 2019⁄37	Evropa Patricij Maček, 3.10.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 37/2019 Ponedeljek, 23. 9. Nemčija. Sodišče v Frankfurtu je odločilo, da je maček bolezen. Tako je odločilo v tožbi proti podjetju, ki trži pijače in praške za zdravljenje posledic zaužitja prevelike količine alkohola. Tožniki so trdili, da podjetje nezakonito trdi, da ti izdel
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 115 \| Naslednja >>