O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 109
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2720)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Evropa

Patricij Maček, 14.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 7/2019 Torek, 5. 2. Elektronski dokazi. Evropska komisija (EK) je predlagala začetek pogajanj o mednarodnih pravilih za pridobitev elektronskih dokazov. Predlog se nanaša na pogajanja z Združenimi državami Amerike in na drugi dodatni protokol o dostopu do elektronskih dokazov
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Evropa

Patricij Maček, 7.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 5-6/2019 Torek, 22. 1. Veliki petek. Odobritev velikega petka kot praznika samo za pripadnike nekaterih protestantskih cerkva v Avstriji pomeni diskriminacijo na podlagi vere, ki pa je s pravom Evropske unije (EU) prepovedana, je odločilo Sodišče EU. Kot so sporočili s Sodišča E
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Čezmejni vodonosnik - vir konfliktov ali priložnost za sodelovanje

Polona Dovečar, 7.2.2019

Varstvo okolja

Polona Dovečar, Pravna praksa, 5-6/2019Podzemna voda je naš najpomembnejši naravni življenjski vir, ki se mora obnavljati. Nanj ne moremo vplivati z orodji niti z umetno inteligenco ne. Brez nje ne bi bilo življenja na našem planetu. Podzemna voda lahko postane razlog za spore in konflikte, še posebej kadar govorimo o podzemnih vodah med dvema državama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Možni postopki držav proti drugi državi po pravu EU

Sonja Strle, 7.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 5-6/2019"Zlata je doba napočila prva: brez prava, zakonov, čisto po lastnem nagibu, gojila je čast in poštenje. Kazen in strah sta bila še neznana, ni moč bilo brati groženj." Z verzom rimskega pesnika Ovida je prof. dr. Verica Trstenjak začela predavanje, ki sta ga 17. januarja 2019 v City hotelu Ljubljana organizirala Slovensko društvo za evropsko pravo in Pravniško društvo Ljubljana. Obdobje zlate dobe, kjer pravo in zakoni niso bili potrebni, danes predstavlja utopijo. Živimo namreč v družbi, kjer vsakodnevno prihaja do kršitev pravnega reda. Da bi se temu izognili, moramo uporabljati čim učinkovitejše pristope. Čas Marije Terezije in Napoleona, ko so države spore reševale z vojaško strategijo in pošiljanjem soldatov, je preteklost. Danes so temu namenjena pravna sredstva, zato je članicam EU na voljo več pravnih postopkov, ki temeljijo na različnih procesnih predpostavkah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Evropa

Patricij Maček, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 4/2019 Torek, 15. 1. Način odločanja. Evropska komisija (EK) je začela razpravo o postopnem prehodu na učinkovitejše in demokratičnejše odločanje na področju davčne politike Evropske unije (EU). Spremembe davčne politike EU trenutno zahtevajo soglasje držav članic, ki pa ga po
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Tranzicijska pravičnost in Evropska unija

Sonja Strle, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Tranzicijska pravičnost vključuje "celoten sklop procesov in mehanizmov, povezanih s poskusi družbe, da bi presegla zapuščino razsežnih zlorab iz preteklosti z namenom zagotoviti odgovornost, zadostiti pravičnosti in doseči spravo". Na tak način se po koncu avtoritarnega režima ali po korenitih političnih spremembah obravnavajo kršitve človekovih pravic, storjene v prejšnjem sistemu, kar postopoma pripelje do razvoja demokratične družbe, ki temelji na vladavini prava. O tem sta 16. januarja 2019 na SAZU v organizaciji Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) predavala dr. Peter J. Verovšek in Kaja Travnik. Razvoj ideje o tranzicijski pravičnosti sta umestila v proces nastajanja EU in jo ponazorila s konkretnimi primeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako se lahko upremo zasebnim cenzorjem?

Igor Vuksanović, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 4/2019Svoboda govora (izražanja) iz 39. člena Ustave oziroma iz 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je nič več in nič manj kot temelj demokratične družbe. Ustavno sodišče (ki se praviloma sklicuje tudi na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP) je to že večkrat poudarilo. V 11. členu svobodo izražanja in obveščanja varuje tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), ki se po prvem odstavku 51. člena uporablja, ko države članice izvajajo pravo EU. Praviloma je glavni "nasprotnik" svobode govora država, ki z zakoni in odločitvami pristojnih organov omejuje in kaznuje tiste, ki so prekoračili meje dopustnega govora. Vendar je država prek svojih sodišč (in ustavnih sodišč) tudi glavni "branilec" svobode govora, ki lahko razveljavi oziroma odpravi neutemeljene sankcije. Kaj pa tedaj, ko nas cenzurira (praviloma povsem neobrazloženo) zasebnik, ki se pri tem sklicuje, da lahko počne, kar hoče, ker je pač lastnik spletne platforme, socialnega omrežja, finančne infrastrukture? Ne mislite, da se to ne dogaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Starševski dopust ni "dejansko delo"

Zoran Skubic, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2019Pravica do (plačanega) letnega dopusta je neodtujljiva pravica vsakega delavca, pa četudi gre pri tem za državnega funkcionarja. Tovrsten čas brez siceršnjih delovnih obveznosti, katerega minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je namenjen tako obnovitvi delavčevih psihofizičnih kapacitet kot tudi sprostitvi in razvedrilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Nova instrumenta UNCITRAL za priznanje in izvršitev mednarodnih poravnav, doseženih v mediaciji

Djinović Marko, Kos Andrejka, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Marko Djinović, Andrejka Kos, Pravna praksa, 4/2019UNCITRAL je 25. junija 2018 na svoji 51. seji soglasno potrdil besedilo nove multilateralne Konvencije Združenih narodov o mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (imenovane tudi Singapurska konvencija), in ga predlagal v sprejem Generalni skupščini Združenih narodov. Hkrati je sprejel tudi dopolnjen Vzorčni zakon o mednarodni gospodarski mediaciji in mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (v nadaljevanju Vzorčni zakon), ki v novem tretjem poglavju zrcali vsebino Singapurske konvencije. S tem mednarodna gospodarska mediacija dobiva nov zagon. Singapurska konvencija bo odprta za podpis držav 1. avgusta 2019 v Singapurju, po tem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku. V prispevku analizirava vsebino predloga Singapurske konvencije in se spogledujeva z idejo, da bi bilo za Slovenijo koristno, če bi med prvimi državami ratificirala konvencijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Vprašanje evra

Primož Cencelj, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Cencelj, Pravna praksa, 4/2019V začetku januarja mineva 20 let od ustanovitve evra kot skupne denarne valute. Sprva je šlo za negotovinsko poslovanje, ki mu je čez tri leta sledila še izdaja evrskih bankovcev in kovancev. Temeljna ideja načrtovalcev evra je bila, da bo skupni denar Evropo tako povezal, da bo olajšana tudi preostala integracija (bančna, fiskalna, vojaška in politična). A že takrat so se v Uniji našli dvomljivci. Britanci so si tudi zaradi grenke izkušnje iz preteklosti izpogajali pravico, da obdržijo funt, na drugi strani pa evra niso prevzeli niti Danci in Švedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Evropa

Patricij Maček, 17.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 3/2019 Torek, 8. 1. Arbitraža. "Slovenija je 4. januarja od Sodišča Evropske unije (EU) prejela hrvaški odgovor na tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama," je v Bruslju povedal državni
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Izzivi poglabljanja evropske bančne unije

Jakob Cerovšek, 10.1.2019

Banke in hranilnice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jakob Cerovšek, Pravna praksa, 1-2/2019Dne 27. novembra 2018 je v okviru drugega senata nemškega Zveznega ustavnega sodišča (Bundesverfassungsgericht) potekala prva obravnava v zadevi pobudnikov ustavne presoje, ki zatrjujejo nezakonitost pravne podlage za vzpostavitev obeh že oblikovanih stebrov bančne unije. Gre za poskus izpodbijanja ustanovnih aktov bančne unije z vidika domnevnega ultra vires prenosa pristojnosti z držav članic EU na Evropsko centralno banko (ECB) tako v okviru Enotnega mehanizma nadzora kot tudi glede Enotnega mehanizma za reševanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Ustavna (a)simetrija med socialnimi pravicami in ekonomskimi svoboščinami v EU

Lora Briški, 10.1.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lora Briški, Pravna praksa, 1-2/2019Leto dni po sprejemu Evropskega stebra socialnih pravic se evropski in nacionalni zakonodajalci spopadajo z izzivi s področja socialne zaščite, diskriminacije, delovnega prava in evropskega socialnega modela. Čeprav je bilo ob sprejetju listine možno zaznati skrbi o visokoletečih političnih obljubah, je bilo na mednarodni konferenci, ki je potekala 16. novembra 2018 na PF Univerze v Ljubljani, večkrat izpostavljeno, da vpliva pravno nezavezujočega akta ne gre kar posplošeno odpravljati. Odvisnost socialnih pravic in pravic delovnega prava od ekonomskih svoboščin ter delovanje EU v prihodnosti so ob živahni razpravi kritično vrednotili govorci iz šestih držav EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Evropa

Patricij Maček, 10.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 1-2/2019 Ponedeljek, 17. 12. Zaposlenost. Evropska komisija (EK) je objavila zimsko izdajo pregleda razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi. Četrtletno poročilo potrjuje splošni pozitivni razvoj na trgu dela. V tretjem četrtletju 2018 je bilo v Evropski unij
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Kršenje avtorskih pravic na spletu pod krinko družine

Zoran Skubic, 10.1.2019

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2019Družina je kot ključen gradnik vsakokratne družbene ureditve tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ena najintimnejših vezi. Vendar pa njeno (utemeljeno) pravno varstvo in zaščita (praviloma) ne moreta služiti kot pretveza za izvajanje protipravnih dejavnosti, pa čeprav gre "samo" za kršenje avtorskih pravic z (zlo)rabo svetovnega spleta. Tako je v grobem odločilo Sodišče (EU) v zadevi, ki se je nanašala na nezakonito prenašanje avtorskih del s spletno storitvijo "peer-to-peer" (PTP). Povedano drugače, imetnik internetnega priključka je odgovoren za njegovo zlorabo, tudi kadar jo zagrešijo člani njegove družine s tem, ko na svetovnem spletu s pomočjo tega priključka, pa četudi brezplačno, drugim spletnim uporabnikom ponujajo avtorskopravno zavarovana dela. Pred pregonom zaradi "piratstva" tako ni varna niti - družina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Evropa

Patricij Maček, 20.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2018 Ponedeljek, 10. 12. Antisemitizem. Raziskava Agencije Evropske unije (EU) za temeljne pravice je pokazala, da se je antisemitizem v EU po mnenju devetih od desetih evropskih Judov v zadnjih petih letih povečal. Med vprašanimi jih 85 odstotkov meni, da je antisemitizem n
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Primerjalnopravna analiza implementacije Direktive 2017/1564

Tilen Zonta, 13.12.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tilen Zonta, Pravna praksa, 48/2018V Pravni praksi št. 45-46 sva z dr. Majo Bogataj Jančič pisala o Marakeški pogodbi o olajšanem dostopu književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem in o njeni uresničitvi na ravni EU prek Uredbe 2017/1563 in Direktive 2017/1564 (v nadaljevanju Direktiva). Slovenija še ni implementirala Direktive v svoj notranji pravni red, čeprav je rok za prenos že potekel, je pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino konec oktobra objavilo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (novela ZASP-H), ki naj bi v slovensko zakonodajo vnesel potrebne spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Listina EU o temeljnih pravicah in zasebnopravna razmerja

dr. Petra Weingerl, 13.12.2018

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 48/2018Pravica do počitka in pravica do dopusta sta med pomembnejšimi temeljnimi pravicami delavca. Tradicionalno imajo temeljne pravice vlogo ščita posameznikov pred posegi nosilcev javne oblasti, torej v vertikalnih pravnih razmerjih. A že nekaj časa niso več razumljene zgolj kot pravice, ki varujejo posameznike le nasproti nosilcem javne oblasti, temveč imajo učinek tudi na zasebnopravna razmerja. V pravni teoriji je bilo vse od uveljavitve Lizbonske pogodbe, s katero je Listina EU o temeljnih pravicah (Listina) postala pravno zavezujoča, odprto vprašanje, na kakšen način njene določbe učinkujejo na razmerja med posamezniki. V nedavni sodbi v zadevi Bauer (združeni zadevi C?569/16 in C?570/16) je Sodišče EU razjasnilo to tematiko. Potrdilo je, da imajo določbe Listine načeloma lahko horizontalni neposredni učinek (HNU), če so za to izpolnjeni pogoji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Zavrnitev vstopa v schengensko območje in dovoljenje za prebivanje v drugi državi članici schengenskega območja

Alenka Antloga, 13.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 48/2018E je nigerijski državljan, ki je leta 2013 storil kazniva dejanja, povezana z mamili na Finskem, kjer je bil 24. januarja 2014 obsojen na enotno kazen petih let zapora. Zaporno kazen je začel prestajati na Finskem. Nacionalni urad za priseljevanje na Finskem pa je 21. januarja 2015 izdal odločbo o vrnitvi E-ja v državo njegovega izvora Nigerijo in o prepovedi vstopa na celotno ozemlje schengenskega območja, saj naj bi predstavljal nevarnost za javni red in varnost. Ker je imel E do 11. februarja 2018 dovoljenje za prebivanje v Španiji, kjer je z družino prebival 14 let, je Finsko prosil za vrnitev v Španijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Evropa

Patricij Maček, 13.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2018 Ponedeljek, 3. 12. Pranje denarja. V Evropski uniji (EU) so začela veljati nova pravila o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi. Po novih pravilih bodo nevarni kriminalci in teroristi za pranje denarja povsod v EU kaznovani z enakimi kaznimi ter z vsaj š
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Tokrat grem volit - Evropske volitve

Patricij Maček, 13.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2018Z namenom čim večje udeležbe volivcev na evropskih volitvah, ki bodo potekale med 23. in 26. majem prihodnje leto, je Evropski parlament vzpostavil novo spletno stran Tokrat grem volit - Evropske volitve. Spletna stran želi volivce, zlasti mlade, spodbuditi, da se evropskih volitev tokrat zares udeležijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prenos sedeža družbe čez mejo

dr. Maria Škof, 13.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maria Škof, Pravna praksa, 48/2018Ali je mogoče slovensko gospodarsko družbo preseliti v Avstrijo tako kot pohištvo s selitvenim servisom ali celo v nahrbtniku? O možnosti, da bi podjetje prenesli npr. v Avstrijo, razmišlja marsikatero slovensko podjetje, ki išče prijaznejše podjetniško okolje. Debata o prenosu sedeža podjetja iz Slovenije v drugo državo se je razvnela nedavno, ko je tudi znani slovenski podjetnik Akrapovič v javnosti na glas razmišljal o tem, da bi podjetje preselil v tujino. Zamisel, da bi se sedež in s tem podjetje preneslo tako rekoč »v nahrbtniku« v drugo državo, se mnogim - še danes - zdi predrzna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Balkanske države na poti v EU

Urša Ravnikar Šurk, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2018Evropski poslanci so potrdili napredek Albanije, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije na poti pridruževanja EU, ob tem pa poudarili potrebo po nadaljevanju boja proti korupciji in večji neodvisnosti pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Načelo medsebojnega priznavanja blaga mora upoštevati slovenske pravilnike in zakonodajo

mag. Vinko Volčanjk, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Vinko Volčanjk, Pravna praksa, 47/2018V Pravni praksi št. 41-42 z dne 25. oktobra 2018 je bil objavljen prispevek dr. Janje Hojnik, ki v okviru načela medsebojnega priznavanja blaga opisuje primer opomina Evropske komisije Sloveniji v zvezi z omejevanjem pri namestitvi in uporabi aktivnih strelovodov (Early Streamer Emission - ESE) na stavbah v Sloveniji. Prispevek enostransko obravnava omenjeno vprašanje in že prejudicira zaključke postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Evropa

Patricij Maček, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2018 Ponedeljek, 19. 11. Sistem SIS. Države članice Evropske unije (EU) so sprejele predlog Evropske komisije (EK) za okrepitev schengenskega informacijskega sistema (sistem SIS). Okrepljeni sistem SIS naj bi omogočal uvedbo ukrepov glede oseb, za katere se zahteva prijetje
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 109 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(72) 48(68) 47(64) 46(45)
45(51) 45-46(22) 44(60) 43(54)
42(22) 42-43(18) 41(6) 41-42(39)
40(1) 40-41(26) 39(22) 39-40(43)
38(48) 38-39(4) 37(46) 36(40)
36-37(32) 35(55) 34(52) 33(60)
32(13) 32-33(1) 31-32(67) 30-31(19)
29-30(61) 28(55) 28-29(22) 27(72)
26(65) 25-26(6) 24(5) 24-25(67)
23(63) 22(52) 22-23(1) 21(49)
20(42) 20-21(18) 19(57) 18(68)
18-19(1) 17(9) 17-18(1) 16-17(65)
Več...

Leto objave

2019(15) 2018(164) 2017(189) 2016(191)
2015(232) 2014(232) 2013(226) 2012(248)
2011(252) 2010(237) 2009(284) 2008(282)
2007(119) 2006(6) 2005(4) 2004(1)
2003(1) 2001(2) 2000(3) 1998(5)
1997(11) 1996(3) 1994(6) 1993(4)
1992(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov