O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 112
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2789)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Presoja upravičenosti razrešitve guvernerjev centralnih bank je v pristojnosti Sodišča EU

dr. Nana Weber, 18.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 16/2019Sodišče Evropske Unije (EU) je razglasilo ničnost sklepa o začasni prepovedi opravljanja funkcije guvernerja Centralne banke Latvije (CBL), saj Latvija ni predložila dokazov o storjeni hujši kršitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Evropa

Patricij Maček, 18.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 16/2019 Torek, 9. 4. ESČP. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presodilo, da je Rusija kršila človekove pravice ruskega opozicijskega voditelja in kritika predsednika Vladimirja Putina Alekseja Navalnega. Ta je bil od februarja 2014 v hišnem priporu, ko je proti nje
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Dosežki slovenskih evropskih poslancev

Urša Ravnikar Šurk, 11.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15/2019Konec maja bomo v Sloveniji in drugod po EU izpeljali redne volitve poslancev v Evropski parlament (EP). Mandat, ki so ga nastopili leta 2014, se bo iztekel osmim slovenskim poslancem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Evropa

Patricij Maček, 11.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 15/2019 Torek, 2. 4. Zapori. Slovenija se sooča s prezasedenostjo zaporov, saj je bilo lani na sto razpoložljivih mest zaprtih 100,5 ljudi, je pokazalo poročilo Sveta Evrope o stanju v zaporih. Delež zaprtih v Sloveniji ostaja eden najnižjih v Evropi, se je pa lani močno poveča
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Evropa

Patricij Maček, 4.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2019 Sreda, 27. 3. Avtorsko pravo. Evropski poslanci so s 348 glasovi za in 274 proti na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili predlog direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu. Slovenija je v procesu sprejemanja podpirala nadaljnjo harmonizacijo avtorskeg
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Evropa

Patricij Maček, 28.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2019 Sreda, 20. 3. Brexit. Poslanci Državnega zbora so s 50 glasovi za sprejeli Zakon o ureditvi določenih vprašanj v primeru izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije (EU) brez sporazuma o izstopu. Zakon, s katerim želijo zlast
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

EU Državljan

Patricij Maček, 28.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2019Z namenom olajšanja pridobivanja splošnih informacij o delovanju sodstva oziroma sodnih postopkih je bila vzpostavljena nova spletna stran EU Državljan - vodnik po pravnih storitvah Evropske unije (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Zgodovinska prelomnica pri zaščiti žvižgačev v EU

dr. Alma Sedlar, 28.3.2019

Uprava, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Alma Sedlar, Pravna praksa, 13/2019Začasni sporazum o predlogu EU direktive o zaščiti žvižgačev (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti posameznikov, ki poročajo o kršitvah zakonodaje EU), ki so ga sredi marca po napornih pogajanjih sklenili Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija, predstavlja po oceni nevladne organizacije Transparency International zgodovinsko prelomnico na področju zaščite žvižgačev - posameznikov in posameznic, ki razkrivajo nepravilnosti v javnem interesu. Direktiva, ki se bo nanašala na širok spekter kršitev evropske zakonodaje, predstavlja minimalne standarde, posameznim državam pa bo prepuščeno, da same dodatno dvignejo raven zaščite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Evropa

Patricij Maček, 21.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 12/2019 Torek, 12. 3. Zaščita žvižgačev. Evropski parlament in države članice Evropske unije (EU) so dosegli začasni dogovor o novih pravilih, ki naj bi žvižgačem, ki prijavijo kršitve prava EU, zagotovila visoko raven zaščite. Pravila določajo jasne postopke prijavljanja in ob
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravdni stroški čezmejnih sporov majhne vrednosti

Zoran Skubic, 14.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2019Narava odločanja Sodišča (EU) o predhodnih vprašanjih, kot to ureja 267. člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je v svojem bistvu eliptična. Izhaja namreč iz posamične zagate pristojnega sodišča posamične države članice glede uporabe splošnih pravil prava Unije in se naknadno vanjo kreativno vrne. V pravosodni praksi Sodišča pa se ne pripeti pogosto, da je ta povratna zanka pravzaprav dvojna. A v nedavnem švedskem primeru se je pripetilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Odločitev o javni dostopnosti študij o herbicidu glifosatu

Urša Ravnikar Šurk, 14.3.2019

Varstvo okolja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2019Sodišče EU je odločilo, da morajo biti študije o rakotvornosti glifosata, enega najbolj razširjenih herbicidov v EU, javno objavljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Evropa

Patricij Maček, 14.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 11/2019 Sreda, 6. 3. Svet Evrope. Slovenska veleposlanica pri Svetu Evrope Eva Tomič je podpisala konvencijo Sveta Evrope o ponarejanju medicinskih izdelkov in podobnih kaznivih dejanjih, ki ogrožajo javno zdravje, med katere spadajo zdravila, medicinski pripomočki in drugi izd
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Podnebne spremembe v luči mednarodnega in prava EU

Sonja Strle, 14.3.2019

Varstvo okolja

Sonja Strle, Pravna praksa, 11/2019Podnebne spremembe so eden od največjih izzivov, ki zadevajo celotno človeštvo. Ker je pojav tako obsežen, ga je treba obravnavati tako na ravni posamezne države kot tudi v okviru prava EU in mednarodnega prava. Izzive spopadanja s problematiko podnebnih sprememb v mednarodnem prostoru je v okviru tridnevne konference Pravo in podnebne spremembe, ki je potekala od 20. do 22. februarja 2019 na Pravni fakulteti v Ljubljani, nazorno predstavila prof. dr. Vasilka Sancin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Evropa

Patricij Maček, 7.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 9-10/2019 Petek, 22. 2. Sodišče EU. Predsednik države Borut Pahor je v skladu s 6. členom Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (ZPKSMS) mag. Dejanu Židanu, predsedniku Državnega zbora, posredoval predlog dveh kandidatov za dve mes
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Evropa

Patricij Maček, 21.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 8/2019 Torek, 12. 2. Obramba. Evropska komisija (EK) je uradno začela delo z državami članicami Evropske unije (EU) za skupno financiranje projektov na obrambnem področju. Čez nekaj tednov bo sprejela delovni program in objavila razpise v okviru evropskega programa za razvoj
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Evropa

Patricij Maček, 14.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 7/2019 Torek, 5. 2. Elektronski dokazi. Evropska komisija (EK) je predlagala začetek pogajanj o mednarodnih pravilih za pridobitev elektronskih dokazov. Predlog se nanaša na pogajanja z Združenimi državami Amerike in na drugi dodatni protokol o dostopu do elektronskih dokazov
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Možni postopki držav proti drugi državi po pravu EU

Sonja Strle, 7.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 5-6/2019"Zlata je doba napočila prva: brez prava, zakonov, čisto po lastnem nagibu, gojila je čast in poštenje. Kazen in strah sta bila še neznana, ni moč bilo brati groženj." Z verzom rimskega pesnika Ovida je prof. dr. Verica Trstenjak začela predavanje, ki sta ga 17. januarja 2019 v City hotelu Ljubljana organizirala Slovensko društvo za evropsko pravo in Pravniško društvo Ljubljana. Obdobje zlate dobe, kjer pravo in zakoni niso bili potrebni, danes predstavlja utopijo. Živimo namreč v družbi, kjer vsakodnevno prihaja do kršitev pravnega reda. Da bi se temu izognili, moramo uporabljati čim učinkovitejše pristope. Čas Marije Terezije in Napoleona, ko so države spore reševale z vojaško strategijo in pošiljanjem soldatov, je preteklost. Danes so temu namenjena pravna sredstva, zato je članicam EU na voljo več pravnih postopkov, ki temeljijo na različnih procesnih predpostavkah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Evropa

Patricij Maček, 7.2.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 5-6/2019 Torek, 22. 1. Veliki petek. Odobritev velikega petka kot praznika samo za pripadnike nekaterih protestantskih cerkva v Avstriji pomeni diskriminacijo na podlagi vere, ki pa je s pravom Evropske unije (EU) prepovedana, je odločilo Sodišče EU. Kot so sporočili s Sodišča E
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Čezmejni vodonosnik - vir konfliktov ali priložnost za sodelovanje

Polona Dovečar, 7.2.2019

Varstvo okolja

Polona Dovečar, Pravna praksa, 5-6/2019Podzemna voda je naš najpomembnejši naravni življenjski vir, ki se mora obnavljati. Nanj ne moremo vplivati z orodji niti z umetno inteligenco ne. Brez nje ne bi bilo življenja na našem planetu. Podzemna voda lahko postane razlog za spore in konflikte, še posebej kadar govorimo o podzemnih vodah med dvema državama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Tranzicijska pravičnost in Evropska unija

Sonja Strle, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Tranzicijska pravičnost vključuje "celoten sklop procesov in mehanizmov, povezanih s poskusi družbe, da bi presegla zapuščino razsežnih zlorab iz preteklosti z namenom zagotoviti odgovornost, zadostiti pravičnosti in doseči spravo". Na tak način se po koncu avtoritarnega režima ali po korenitih političnih spremembah obravnavajo kršitve človekovih pravic, storjene v prejšnjem sistemu, kar postopoma pripelje do razvoja demokratične družbe, ki temelji na vladavini prava. O tem sta 16. januarja 2019 na SAZU v organizaciji Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) predavala dr. Peter J. Verovšek in Kaja Travnik. Razvoj ideje o tranzicijski pravičnosti sta umestila v proces nastajanja EU in jo ponazorila s konkretnimi primeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Evropa

Patricij Maček, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 4/2019 Torek, 15. 1. Način odločanja. Evropska komisija (EK) je začela razpravo o postopnem prehodu na učinkovitejše in demokratičnejše odločanje na področju davčne politike Evropske unije (EU). Spremembe davčne politike EU trenutno zahtevajo soglasje držav članic, ki pa ga po
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako se lahko upremo zasebnim cenzorjem?

Igor Vuksanović, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 4/2019Svoboda govora (izražanja) iz 39. člena Ustave oziroma iz 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je nič več in nič manj kot temelj demokratične družbe. Ustavno sodišče (ki se praviloma sklicuje tudi na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP) je to že večkrat poudarilo. V 11. členu svobodo izražanja in obveščanja varuje tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), ki se po prvem odstavku 51. člena uporablja, ko države članice izvajajo pravo EU. Praviloma je glavni "nasprotnik" svobode govora država, ki z zakoni in odločitvami pristojnih organov omejuje in kaznuje tiste, ki so prekoračili meje dopustnega govora. Vendar je država prek svojih sodišč (in ustavnih sodišč) tudi glavni "branilec" svobode govora, ki lahko razveljavi oziroma odpravi neutemeljene sankcije. Kaj pa tedaj, ko nas cenzurira (praviloma povsem neobrazloženo) zasebnik, ki se pri tem sklicuje, da lahko počne, kar hoče, ker je pač lastnik spletne platforme, socialnega omrežja, finančne infrastrukture? Ne mislite, da se to ne dogaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Starševski dopust ni "dejansko delo"

Zoran Skubic, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2019Pravica do (plačanega) letnega dopusta je neodtujljiva pravica vsakega delavca, pa četudi gre pri tem za državnega funkcionarja. Tovrsten čas brez siceršnjih delovnih obveznosti, katerega minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je namenjen tako obnovitvi delavčevih psihofizičnih kapacitet kot tudi sprostitvi in razvedrilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Vprašanje evra

Primož Cencelj, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Cencelj, Pravna praksa, 4/2019V začetku januarja mineva 20 let od ustanovitve evra kot skupne denarne valute. Sprva je šlo za negotovinsko poslovanje, ki mu je čez tri leta sledila še izdaja evrskih bankovcev in kovancev. Temeljna ideja načrtovalcev evra je bila, da bo skupni denar Evropo tako povezal, da bo olajšana tudi preostala integracija (bančna, fiskalna, vojaška in politična). A že takrat so se v Uniji našli dvomljivci. Britanci so si tudi zaradi grenke izkušnje iz preteklosti izpogajali pravico, da obdržijo funt, na drugi strani pa evra niso prevzeli niti Danci in Švedi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 112 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(75) 48(70) 47(65) 46(48)
45(54) 45-46(22) 44(64) 43(54)
42(22) 42-43(18) 41(6) 41-42(39)
40(1) 40-41(26) 39(22) 39-40(43)
38(48) 38-39(4) 37(46) 36(40)
36-37(32) 35(55) 34(52) 33(60)
32(13) 32-33(1) 31-32(67) 30-31(19)
29-30(61) 28(55) 28-29(22) 27(72)
26(65) 25-26(7) 24(5) 24-25(70)
23(67) 22(55) 22-23(1) 21(51)
20(42) 20-21(18) 19(63) 18(68)
18-19(1) 17(9) 17-18(1) 16(2)
Več...

Leto objave

2019(31) 2018(164) 2017(190) 2016(192)
2015(233) 2014(232) 2013(226) 2012(248)
2011(253) 2010(237) 2009(284) 2008(282)
2007(154) 2006(20) 2005(4) 2004(1)
2003(1) 2001(2) 2000(3) 1998(5)
1997(11) 1996(3) 1994(6) 1993(4)
1992(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov