O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 113
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2804)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Evropa

Patricij Maček, 13.6.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 23/2019 Torek, 4. 6. Volilna udeležba. Ob objavi končnih izidov evropskih volitev, po katerih je bila volilna udeležba v Sloveniji rekordna, a še vedno med najnižjimi v Evropski uniji (EU), je vršilka dolžnosti vodje pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak izpost
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Priznanje tuje sodne odločbe - zamudna sodba

Avtor ni naveden, 6.6.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 21-22/2019Kadar je tožba pravilno vročena, se v postopku priznanja tuje sodne odločbe ne presoja več, ali je bila tožencu pravilno vročena tudi zamudna sodba. Izjema po b) točki prvega odstavka 45. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 se namreč ne more uporabiti, ker je bila tožencu vročena tožba v postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

60-letnica Evropskega sodišča za človekove pravice

Patricij Maček, 6.6.2019

Človekove pravice, Varstvo človekovih pravic

Patricij Maček, Pravna praksa, 21-22/2019"Ko gredo stvari najbolj narobe, se obrnemo na najvišja sodišča," je v uvodnem nagovoru na posvetu ob obeležitvi 60-letnice Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je potekal 16. aprila 2019 na PF Univerze v Ljubljani, dejal predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez. Posvet, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič in ministrica za pravosodje Andreja Katič, sta organizirala Ministrstvo za pravosodje in PF Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Evropa

Patricij Maček, 6.6.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 21-22/2019 Sreda, 22. 5. Podnebne spremembe. Sodišče Evropske unije (EU) je zavrglo tožbo desetih družin iz več evropskih in drugih držav proti EU, so sporočili njihovi odvetniki. Skupinsko tožbo so vložile maja 2018 zaradi groženj, ki jih za njihova življenja predstavljajo podneb
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Zahteva po znanju določenega jezika za zaposlitev v Evropskem parlamentu

dr. Nana Weber, 6.6.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 21-22/2019Sodišče Evropske unije (EU) je odločilo, da je v postopkih izbire osebja institucij EU različno obravnavanje na podlagi jezika dovoljeno le, če izhaja iz dejanskih potreb službe, če je sorazmerno s temi potrebami in če temelji na jasnih, objektivnih in predvidljivih merilih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Predrta letalska pnevmatika in odškodnina potnikom zaradi zamude

Zoran Skubic, 6.6.2019

Zračni promet, Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 21-22/2019Sodišče (EU) je po razmeroma kratkem premoru ponovno obravnavalo pomembno vprašanje v zvezi z uporabo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Evropa

Patricij Maček, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 20/2019 Torek, 14. 5. Migracije in upravljanje mej. Svet Evropske unije (EU) je potrdil predlog Evropske komisije (EK) za izboljšanje povezanosti informacijskih sistemov EU za varnost, migracije in upravljanje mej, s čimer naj bi bila zapolnjena pomembna varnostna vrzel v EU. B
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Priznanje avstrijske zamudne sodbe zaradi neplačila prispevkov slovenskega podjetja

Zoran Skubic, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20/2019Za gradbene delavce so značilne tako pogoste menjave oblik zaposlitve in delodajalcev kot pogoste prekinitve v okviru posameznega delovnega razmerja. Ta posebnost, ki ni zgolj sezonske narave, najbolj vpliva predvsem na obseg pravic tovrstnih delavcev, ki so vezani na stalnost delovnega razmerja, predvsem glede (plačil za izkoriščanje) pravice do letnega dopusta. S tem namenom so v Avstriji že leta 1946 ustanovili poseben področni (predplačniški) sklad kot korporativno osebo javnega prava, t. i. sklad BUAK, katerega primarni namen in poslanstvo je zagotavljanje ustrezne ravni obračunavanja in izplačila nadomestila za letni dopust delavcem, ki v Avstriji delajo v gradbenem sektorju. Pri tem po avstrijskih področnih predpisih, zlasti njihovem Zakonu o dopustih in odpravninah delavcev v gradbenem sektorju (BUAG-u), ni bistvene razlike med "domačimi" delavci v gradbeništvu in delavci, ki so na tovrstno delo v Avstrijo napoteni iz drugih držav (članic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

15. obletnica slovenskega članstva v EU v času brexita

Hojnik Janja, Weingerl Petra, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 20/2019V počastitev 15. obletnice slovenskega članstva v Evropski uniji smo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru v okviru projekta Jean Monnet organizirali mednarodno konferenco z naslovom "Brexit and Beyond: The Future of EU Social Market Economy".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

"Umetno ustvarjeni pogoji" kot razlog za zavrnitev financiranja iz EU skladov

dr. Ines Grah, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Ines Grah, Pravna praksa, 20/2019Sredstva EU skladov za financiranje posameznega namena ali projekta je mogoče pridobiti s prijavo na javni razpis pri pristojnem organu. Javni razpis med drugim določa pogoje in merila, ki so jih prijavitelji dolžni izpolniti, da bi bili upravičeni do sredstev. Če pogojem in merilom javnega razpisa prijavitelji ne zadostijo, se njihova vloga zavrne. V praksi neizpolnjevanje pogojev in meril javnega razpisa ni edini razlog za zavrnitev financiranja. Poleg procesnih ali vsebinskih razlogov, podrobneje določenih v predpisih in javnem razpisu, dodatni razlog za zavrnitev financiranja iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) predstavljajo "umetno ustvarjeni pogoji", ki niso opredeljeni, zato organu in prijaviteljem v praksi povzročajo nemalo preglavic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Evropa

Patricij Maček, 16.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 19/2019 Torek, 7. 5. Gospodarska napoved. Evropska komisija (EK) je objavila spomladansko gospodarsko napoved 2019. Rast naj bi se tudi letos nadaljevala, vendar zmerneje. Evropsko gospodarstvo naj bi leta 2019 rastlo že sedmo leto zapored, realni bruto družbeni proizvod (BDP)
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

70 let Sveta Evrope

Urša Ravnikar Šurk, 16.5.2019

Svet Evrope

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2019"Današnji svet je zelo drugačen od tistega, v katerem se je rodil Svet Evrope, vendar zgodovina kaže, da je napake iz preteklosti mogoče ponoviti," poudarjajo v Svetu Evrope (SE).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Ali prepoved geografskega blokiranja omejuje pogodbeno svobodo?

dr. Janja Hojnik, 16.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 19/2019Od 3. decembra 2018 se v EU uporablja Uredba (EU) 2018/302 o prepovedi geografskega blokiranja, ki je sestavni del strategije za enotni digitalni trg. Uredba obravnava neupravičeno diskriminacijo na področju prodaje na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu. Kot taka je namenjena saniranju izvedbenih težav z 20. členom Storitvene direktive, ki prav tako prepoveduje diskriminacijo strank po geografskih kriterijih. V članku utemeljujem, da z usmerjenostjo v ukrepe, ki potrošnikom iz drugih držav članic omejujejo dostop do določenega blaga in storitev ali jih cenovno diskriminirajo, Uredba posega v načelo pogodbene svobode, ki predstavlja temeljno pravno načelo EU, in sicer z namenom odprave razdeljenosti enotnega trga EU v zasebnih pogodbah, kar ni v vseh vidikih sorazmerno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Doktrina drittwirkung v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah

Suzana Pecin, 9.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Suzana Pecin, Pravna praksa, 17-18/2019Listina EU o temeljnih pravicah je s sprejemom Lizbonske pogodbe postala del zavezujočega primarnega prava. Načeloma velja, da je mogoče pravicam, ki izhajajo iz primarnega prava EU, pripisati naravo neposrednega učinka, vendar je bilo vprašljivo, ali je mogoče enako ugotoviti o naravi človekovih pravic, kot izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah. Prvi odstavek 51. člena Listine namreč predvideva, da se ta uporablja zgolj za institucije, organe, urade in agencije EU ob spoštovanju načela subsidiarnosti in za države članice, ko te izvajajo pravo EU. Subjektov zasebnega prava Listina EU o temeljnih pravicah ne omenja expressis verbis, kar praviloma pomeni, da ni jasno, ali je mogoče njene določbe uporabiti tudi v zasebnopravnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Evropa

Patricij Maček, 9.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 17-18/2019 Torek, 30. 4. Sodišče EU. Mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami mednarodnega arbitražnega tribunala za investicijske spore (ICS), ki ga vključuje trgovinski sporazum CETA med Evropsko unijo (EU) in Kanado, je po mnenju Sodišča EU združljiv s pravom EU
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Presoja upravičenosti razrešitve guvernerjev centralnih bank je v pristojnosti Sodišča EU

dr. Nana Weber, 18.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 16/2019Sodišče Evropske Unije (EU) je razglasilo ničnost sklepa o začasni prepovedi opravljanja funkcije guvernerja Centralne banke Latvije (CBL), saj Latvija ni predložila dokazov o storjeni hujši kršitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Evropa

Patricij Maček, 18.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 16/2019 Torek, 9. 4. ESČP. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presodilo, da je Rusija kršila človekove pravice ruskega opozicijskega voditelja in kritika predsednika Vladimirja Putina Alekseja Navalnega. Ta je bil od februarja 2014 v hišnem priporu, ko je proti nje
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Evropa

Patricij Maček, 11.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 15/2019 Torek, 2. 4. Zapori. Slovenija se sooča s prezasedenostjo zaporov, saj je bilo lani na sto razpoložljivih mest zaprtih 100,5 ljudi, je pokazalo poročilo Sveta Evrope o stanju v zaporih. Delež zaprtih v Sloveniji ostaja eden najnižjih v Evropi, se je pa lani močno poveča
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Dosežki slovenskih evropskih poslancev

Urša Ravnikar Šurk, 11.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15/2019Konec maja bomo v Sloveniji in drugod po EU izpeljali redne volitve poslancev v Evropski parlament (EP). Mandat, ki so ga nastopili leta 2014, se bo iztekel osmim slovenskim poslancem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Evropa

Patricij Maček, 4.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 14/2019 Sreda, 27. 3. Avtorsko pravo. Evropski poslanci so s 348 glasovi za in 274 proti na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili predlog direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu. Slovenija je v procesu sprejemanja podpirala nadaljnjo harmonizacijo avtorskeg
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

EU Državljan

Patricij Maček, 28.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2019Z namenom olajšanja pridobivanja splošnih informacij o delovanju sodstva oziroma sodnih postopkih je bila vzpostavljena nova spletna stran EU Državljan - vodnik po pravnih storitvah Evropske unije (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Evropa

Patricij Maček, 28.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2019 Sreda, 20. 3. Brexit. Poslanci Državnega zbora so s 50 glasovi za sprejeli Zakon o ureditvi določenih vprašanj v primeru izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije (EU) brez sporazuma o izstopu. Zakon, s katerim želijo zlast
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Zgodovinska prelomnica pri zaščiti žvižgačev v EU

dr. Alma Sedlar, 28.3.2019

Uprava, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Alma Sedlar, Pravna praksa, 13/2019Začasni sporazum o predlogu EU direktive o zaščiti žvižgačev (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti posameznikov, ki poročajo o kršitvah zakonodaje EU), ki so ga sredi marca po napornih pogajanjih sklenili Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija, predstavlja po oceni nevladne organizacije Transparency International zgodovinsko prelomnico na področju zaščite žvižgačev - posameznikov in posameznic, ki razkrivajo nepravilnosti v javnem interesu. Direktiva, ki se bo nanašala na širok spekter kršitev evropske zakonodaje, predstavlja minimalne standarde, posameznim državam pa bo prepuščeno, da same dodatno dvignejo raven zaščite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Evropa

Patricij Maček, 21.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 12/2019 Torek, 12. 3. Zaščita žvižgačev. Evropski parlament in države članice Evropske unije (EU) so dosegli začasni dogovor o novih pravilih, ki naj bi žvižgačem, ki prijavijo kršitve prava EU, zagotovila visoko raven zaščite. Pravila določajo jasne postopke prijavljanja in ob
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 113 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(75) 48(70) 47(65) 46(48)
45(54) 45-46(22) 44(64) 43(54)
42(22) 42-43(18) 41(6) 41-42(39)
40(1) 40-41(26) 39(22) 39-40(43)
38(48) 38-39(4) 37(46) 36(40)
36-37(32) 35(55) 34(52) 33(60)
32(13) 32-33(1) 31-32(67) 30-31(19)
29-30(61) 28(55) 28-29(22) 27(72)
26(65) 25-26(7) 24(5) 24-25(70)
23(68) 22(55) 22-23(1) 21(51)
21-22(5) 20(46) 20-21(18) 19(66)
18(68) 18-19(1) 17(9) 17-18(3)
Več...

Leto objave

2019(46) 2018(164) 2017(190) 2016(192)
2015(233) 2014(232) 2013(226) 2012(248)
2011(253) 2010(237) 2009(284) 2008(282)
2007(154) 2006(20) 2005(4) 2004(1)
2003(1) 2001(2) 2000(3) 1998(5)
1997(11) 1996(3) 1994(6) 1993(4)
1992(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov