O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 116
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 2891)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Trije izredni ukrepi Evropskega parlamenta

Urša Ravnikar Šurk, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 13/2020Evropski parlament je prejšnji teden po nujnem postopku na daljavo glasoval in skoraj soglasno potrdil tri izredne ukrepe v boju proti novemu koronavirusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Plačilni roki za državne obveznosti po pravu Unije

Zoran Skubic, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 13/2020Ni še daleč čas, ko je bila tudi Slovenija v kar precej resnih škripcih, in to tudi pri finančni likvidnosti organov javne oblasti. Eden prvih simptomov, da se je finančna kriza, ki se je pričela leta 2008, počasi razlezla še v realni sektor, je bilo prav občutno povečanje plačilne nediscipline, in to tudi, ko je govora o dolžnikih iz vrst subjektov javnega sektorja. In prav na to dejstvo se je zakonodajalec Unije leta 2011 odzval s sprejemom Direktive proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki je za vse javne subjekte, ki so (hkrati) dolžniki v tovrstnih poslih, določil maksimalni plačilni rok največ 60 koledarskih dni. Kot skrajni rok za prenos Direktive v nacionalno zakonodajo je bila določena sredina marca 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Evropa, drugi svetovi in pravica do zamenljive baterije

mag. Sandi Kodrič, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 13/2020Na straneh Pravne prakse srečujemo različna stališča do Evrope. Na eni strani so: stara mantra o "vse tesnejši zvezi med narodi Evrope", očaranost nad oceno, da ima že okoli 80 odstotkov naše zakonodaje svoj izvor v pravu EU, in tarnanje, da države članice pristojnosti za to ali ono "še niso prenesle na organe EU". Na drugi strani so opozorila, da uredbe EU postavljajo v zagato države članice (npr. o evropskem javnem tožilcu zaradi raznolikih kazenskopravnih ureditev), in razpravljanja o vzrokih in posledicah dejstva, da je Slovenija določeno potrošniško direktivo v svoj pravni red prenesla drugače kot neka druga članica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Evropa

Patricij Maček, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 13/2020 Ponedeljek, 23. 3. Odziv na pandemijo. Evropska komisija (EK) je kot del svoje strategije za hiter, odločen in usklajen odziv na pandemijo koronavirusa predlagala aktivacijo splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast. Klavzula bo državam članicam omogočil
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Vračilo davka na dividende investicijskemu skladu nerezidentu

Alenka Antloga, 26.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 12/2020Köln-Aktienfonds Deka (KA Deka), nekdanji investicijski sklad s sedežem v Nemčiji, je bil v Nemčiji oproščen plačila davka na dobiček. Imel pa je tudi delnice družb s sedežem na Nizozemskem in je iz tega naslova prejel tudi dividende. Sodišče Evropske unije (SEU) je na predlog nizozemskega vrhovnega sodišča (predložitveno sodišče) v okviru predhodnega odločanja po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podalo razlago 63. člena PDEU v okviru spora med KA Deka in nizozemskim državnim sekretarjem za finance glede vračila davka na dividende, ki ga je KA Deka plačal od dividend delnic v družbah na Nizozemskem v davčnih letih od 2002/2003 do 2007/2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Kaj počnejo centralne banke, ko je kriza

Črt Jakhel, 26.3.2020

Finance in bančništvo

Črt Jakhel, Pravna praksa, 12/2020V sedanjem kriznem tempu v gospodarstvu in politiki je težko ostati ažuren, zlasti če je treba besedilo oddati nekaj dni pred objavo. Zato se posvetimo temi, ki je stalnica, hkrati pa izjemno aktualna - kakšna je vloga centralnih bank v kriz
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Merjenje utripa pravosodnega srca Evrope pred prihodom COVID-19

Aljoša Polajžar, 26.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 12/2020Piše se januar 2020. Meje med državami so odprte. Mestni in delovni vrvež intenziven. COVID-19 v Evropi neopazen. Avtobusi en za drugim prevažajo skupine potnikov, ki brezskrbno uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja - ne zavedajo se, da bo ta kmalu upravičeno omejena. Med njimi smo med 14. in 17. januarjem bili tudi mi. Skupina 40 študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru se je pod mentorstvom doc. dr. Petre Weingerl odpravila na strokovno ekskurzijo v "pravosodni srci" Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Evropa

Patricij Maček, 26.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 12/2020 Ponedeljek, 16. 3. Ukrepi na državnih mejah. Evropska komisija (EK) je v okviru izrednih razmer na področju koronavirusa COVID-19 državam članicam predstavila smernice glede ukrepov za upravljanje meja s ciljem varovanja zdravja ob ohranjanju celovitosti notranjega
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Ali je e-knjiga sploh kdaj "rabljena"?

Zoran Skubic, 26.3.2020

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2020Tehnološke inovacije, zlasti pri razvoju tabličnih računalnikov, so približale e-knjige tudi povprečnemu potrošniku. Pred časom, v obdobju razmaha Amazonovega Kindla, so se obravnavale celo kot resna konkurenca njihovim tiskanim različicam. Do zatona tiskanih knjig vseeno ni prišlo, se pa je pojav e-knjig v vsakdanjem življenju utrdil do te mere, da je nanj hočeš nočeš postalo pozorno tudi pravo. Tako je bil Veliki senat Sodišča (EU) pred kratkim soočen z zanimivo pravno "zagato" v zvezi z nematerializirano (digitalno) vsebino. Je torej dopustno, da lastnik, ko kupi izvod e-knjige, s tem izvodom nato prosto lastninskopravno razpolaga, vključno z upravičenjem, da ga proda drugemu. Oziroma povedano drugače, ali je izvod e-knjige sploh kdaj zares - rabljen?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

(Ne)zadostni ukrepi države za zagotovitev dostopa do pitne vode za romsko skupnost?

Jerneja Turin, 19.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Jerneja Turin, Pravna praksa, 11/2020Pravica do pitne vode je zaščitena v okviru mednarodnih pogodb, katerih pogodbenica je Slovenija, vključno z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Neločljivo je povezana tako s pravico do najvišjega dosegljivega standarda zdravja kot tudi s pravico do življenja in človekovega dostojanstva. Posebej jo priznava tudi naša ustava. Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice poudarja, da morajo v zvezi z njo države posebno pozornost posvetiti tistim posameznikom in skupinam, ki se tradicionalno srečujejo s težavami pri dostopu do pravice do vode, vključno z manjšinskimi skupnostmi. Po mnenju odbora morajo države sprejeti ukrepe za zagotovitev, da imajo ogrožena območja, vključno z neformalnimi naselji, dostop do ustrezno vzdrževane vodovodne infrastrukture, nobenemu gospodinjstvu pa ni dovoljeno preprečiti dostopa do vode zaradi statusa bivališča ali zemljišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Umik priznanja države - primer Kosova

Danijel Igrec, 19.3.2020

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Danijel Igrec, Pravna praksa, 11/2020Države so prvotni in najpomembnejši subjekti mednarodnega prava. Zato ne preseneča dejstvo, da se kopica člankov in razprav ukvarja ravno z vprašanjem priznanja držav. Po drugi strani pa je malo takih, ki bi pozornost namenjali vprašanju umika priznanja ter praksi držav na tem področju. Ta tema je postala še posebej aktualna v zadnjem času, ko je nekaj članic OZN umaknilo priznanje Kosova. Namen tega prispevka je predstaviti možne razloge za umik priznanja ter se dotakniti vprašanja, ali bi lahko umik priznanja Kosova s strani nekaterih držav vplival na bilateralne odnose med Ljubljano in Prištino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Evropa

Patricij Maček, 19.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 11/2020 Torek, 10. 3. Pitna voda. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrnilo pritožbo dveh romskih družin v zvezi z dostopom do pitne vode proti Sloveniji. Slovenija je pred sodiščem argumentirano dokazala, da ni kršila treh členov Evropske konvencije o varstv
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Migracije, EU in oborožene sile

Urša Ravnikar Šurk, 12.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 10/2020Tretji Akademski forum Nove univerze, ki se je odvil 18. februarja v prostorih Evropske pravne fakultete, je bil posvečen varnosti na državnih mejah v okviru raziskovalnega projekta "Integralna teorija prihodnosti EU". Razprava je potekala o prihodnjih izzivih na področju skupne varnostne in obrambne politike EU s poudarkom na migracijah. Na dogodku so skušali odgovoriti na aktualna vprašanja ter predstaviti nekatera izhodišča in smernice za delovanje Slovenije in EU na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Dodatek za vrhunske športnike samo za državljane?

Zoran Skubic, 12.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 10/2020Prosto gibanje delavcev v Uniji zajema kar dve od njenih štirih temeljnih svoboščin, tj. pravice do prostega pretoka tako oseb kot tudi storitev. Vse svoboščine skupaj predstavljajo bistvo te povezave že od leta 1957. Skupnega notranjega trga, ki je conditio sine qua non Unije, si brez izpolnjevanja tudi te predpostavke sploh ni mogoče predstavljati. A kar naj bi bilo a priori samoumevno, se zna v nacionalnih ureditvah držav članic včasih kar hitro porazgubiti. Ozkosrčnost nacionalnih zakonodajalcev namreč pogosto ne pozna meja, ali bolje rečeno, jih ponekod precej lahkomiselno ponovno postavlja. So pa tudi mejni primeri. Sodišče (EU) je pred kratkim presojalo slovaško ureditev, ki vrhunskim športnikom, ki so v času nekdanje skupne češkoslovaške države dosegli najvišja priznanja, a so se pozneje kljub prebivališču na Slovaškem odločili za češko državljanstvo, zgolj zaradi tega dejstva odreka dodatke in ugodnosti (do katerih so sicer tovrstni športniki s slovaškim državljanstvom upravičeni).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Evropa

Patricij Maček, 12.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2020 Ponedeljek, 2. 3. Širitev EU. Priporočilo Evropske komisije (EK), naj Evropska unija (EU) začne pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo, ostaja veljavno, je sporočila EK. Rezultati reform na področju pravne države, ki sta jih dosegli omenjeni državi, so nam
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Spremenjena interpretacija prepovedi skupinskega izgona, ne pa prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja

Bardutzky Samo, Samobor Ana, 12.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Tujci

dr. Samo Bardutzky, Ana Samobor, Pravna praksa, 10/2020Sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi N. D. in N. T. proti Španiji, št. 8675/15 in 8697/15, z dne 13. februarja 2020, da Španija ni kršila Protokola št. 4 k EKČP, ki je spremenil odločitev Senata z dne 3. oktobra 2017, je bila v mednarodni akademski skupnosti sprejeta večinoma kritično, v Sloveniji pa se je del politike nanjo odzval tudi s pobudami za zaostritev zakonodaje, ki ureja migracije in nadzor mej. Poleg tega so se pojavila tudi vprašanja, ali ne pomeni ta odločitev strasbourškega sodišča, da je Ustavno sodišče RS odločilo napačno, ko je septembra 2019 razveljavilo del 10.b člena Zakona o tujcih. Vendar pa je do tovrstnih zaključkov mogoče priti le, če spregledamo, kakšna stališča je ESČP v sodbi v resnici zavzelo, spremenilo ali ohranilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Nove zahteve glede minimalnega kritja izgub za nedonosne izpostavljenosti bank

Filip Peče, 5.3.2020

Finance in bančništvo

Filip Peče, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna finančna kriza, ki se je pričela leta 2007, je dodobra pretresla ne samo finančni sektor, temveč tudi celotno gospodarstvo. Med njene posledice spadajo tudi velikanske zaloge nedonosnih posojil (NPL) oz. nedonosnih izpostavljenosti (NPE). Problematika NPL je v upadanju, a še zdaleč ni irelevantna, saj še vedno bremeni marsikatero državo članico EU. Ni dvoma, da zaloge NPL v bilancah bank pomenijo eno izmed kritičnih tveganj, s katerimi se v tem trenutku sooča evropski bančni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Pravila kolektivnega izgona nezakonitih migrantov v luči EKČP

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Nezakonite migracije so v ospredju politik Unije in njenih držav članic vsaj od izbruha sirske državljanske vojne leta 2011. Svoj neslavni vrhunec je omenjena problematika dosegla v letih 2015 in 2016, ko so se tudi čez slovenske vasi in mesta valile trume tako sirskih beguncev kot tudi ekonomskih migrantov, največ iz držav severne in severozahodne Afrike ter širšega območja Bližnjega vzhoda. Dogovor Unije s Turčijo, ki je ta tok zavrl, je povzročil, da so se migracije umaknile z naslovnic, nikoli pa niso in tudi ne bodo popolnoma izginile. To velja zlasti za tiste države članice Unije, katerih ozemlje je večinoma obkroženo s Sredozemskim morjem. Mednje zagotovo spadata zlasti Grčija in Italija ter seveda Malta in Ciper. Pri tem ni moč zanemariti niti Španije, ki ima še dodatno posebnost, in sicer dve eksklavi neposredno na afriški obali, ki sta hkrati tudi zunanji schengenski meji, Ceuto in Melillo na obali Maroka. In prav ozemlje Melille, ki je na kopenski strani že od leta 2014 obkroženo s trinajstimi kilometri trojne mejne ograje, ponekod visoke tudi šest metrov, je bilo v ospredju odločanja sedemčlanskega senata leta 2017, nedavno tega pa še Velikega senata strasbourškega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Zbiranje osebnih podatkov o lastnikih predplačniških SIM kartic

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Pravica do zasebnosti je v današnjem digitaliziranem svetu tudi zaradi našega lahkomiselnega in nepremišljenega obnašanja na spletu vse bolj "na udaru". Vse od nesrečnih dogodkov septembra leta 2001 pa je naša zasebnost še pod dodatnim mikroskopom takih ali drugačnih varnostnih služb. Tako niti ne čudi, da se o nas zbira vedno več podatkov, pogosto tudi "na zalogo". V času, ko skoraj ni več moč najti osebe, ki ne bi imela takih ali drugačnih mobilnih naprav, (primarno) namenjenih brezžični telefonski komunikaciji, pa so nacionalni represivni organi pogosto v zadregi, kako izvajati nadzor tudi nad tistim segmentom uporabnikov mobilne telefonije, ki za opravljanje tovrstnih komunikacijskih potreb uporabljajo predplačniške pakete. Ti že po svoji naravi uporabnikom zagotavljajo precej večjo anonimnost, kar pa nacionalnim zakonodajalcem ni po godu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Poročila o toksikoloških preizkusih zdravil - zaupni ali javni podatki?

Neža Kompare, 5.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 8-9/2020V okviru spora med farmacevtskima družbama in Evropsko agencijo za zdravila (EMA) je Sodišče EU, natančneje Splošno sodišče, kar dvakrat presojalo, ali sodijo podatki iz dokumentov, predloženih v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, pod splošno domnevo zaupnosti oziroma izjemo v zvezi z varstvom poslovnih interesov. Splošno sodišče je v predhodni sodbi že zavrnilo predlog pritožnic za razglasitev ničnosti odločbe agencije EMA. Ta pritožba je po navedbah generalnega pravobranilca Gerarda Hogana ena izmed prvih pritožb, v katerih je Sodišče obravnavalo dostop do dokumentov, predloženih med postopkom vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Evropa

Patricij Maček, 5.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 8-9/2020 Torek, 18. 2. Nekooperativne davčne jurisdikcije. Finančni ministri Evropske unije (EU) so posodobili skupni evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij. Na seznam so bile dodane štiri države oziroma ozemlja (Kajmanski otoki, Palav, Panama in Sejšeli), ki za
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Evropa

Patricij Maček, 20.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 7/2020 Sreda, 12. 2. Zahtevana nepristranskost algoritmov. Evropski parlament (EP) je potrdil resolucijo, s katero poziva k močnemu naboru pravic za zaščito potrošnikov na področju umetne inteligence in avtomatiziranega odločanja. Poslanci so se med drugim zavzeli za uporabo
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odškodninska odgovornost nezakonitih kartelov in poraba javnih sredstev

Zoran Skubic, 20.2.2020

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7/2020Temelj EU je skupni trg, bistvene predpostavke za njegov obstoj in delovanje v praksi pa sta - poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala - varstvo potrošnikov ter spoštovanje svobodne in poštene konkurence na trgu. Nedovoljeno kartelno določanje cen nedvomno izkrivlja konkurenco na relevantnem trgu, in sicer ne zgolj neposredno, tj. med udeleženci kartela, marveč tudi posredno povzroča dvig cen pri ostalih konkurentih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odgovor na izjavo Sodnega sveta št. 2/2020 - imenovanje sodnikov Splošnega sodišča EU

dr. Anže Erbežnik, 20.2.2020

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 7/2020V prispevku odgovarjam na izjavo Sodnega sveta z dne 6. februarja 2020, v kateri navajajo, da so moje trditve o nepravilnostih v postopku "neresnične" in da "brez argumentov širim dvome". Preseneča me, da predsednik Sodnega sveta dr. Kerševan uporablja Sodni svet za odgovore v Pravni praksi in da Sodni svet to dopušča. Hkrati bi se izjavo Sodnega sveta lahko razumelo, da sva kandidata povezana z nekakšnimi anonimkami. S tem Sodni svet in njegov predsednik posegata v čast in dobro ime. Pri tem ne razlikujeta med dejstvi in vrednostno oceno, kot to v zvezi s svobodo izražanja razlaga ESČP. V nadaljevanju bo prikazan potek zadevnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odgovor na objavljeno Izjavo Sodnega sveta v zvezi z nekaterimi medijskimi objavami o postopku oblikovanja mnenja za kandidate za Splošno sodišče EU

dr. Saša Sever, 20.2.2020

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Saša Sever, Pravna praksa, 7/2020Na to izjavo sem se primoran odzvati in pojasniti svoje ozadje tega za Sodni svet in Republiko Slovenijo nedostojnega postopka izbire kandidatov za sodnike Splošnega sodišča EU (SSEU). Izjava Sodnega sveta vsebuje, kar se mene tiče, povsem nepreverjeno in neresnično navedbo, da sem v medijih brez argumentov širil dvome o zakonitosti in pravilnosti postopka izbire sodnika SSEU.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 116 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(79) 48(71) 47(68) 46(51)
45(55) 45-46(22) 44(66) 43(54)
42(22) 42-43(20) 41(6) 41-42(39)
40(1) 40-41(27) 39(22) 39-40(43)
38(48) 38-39(8) 37(47) 36(42)
36-37(32) 35(55) 34(52) 34-35(1)
33(64) 32(15) 32-33(1) 31-32(67)
30-31(22) 29-30(61) 28(55) 28-29(23)
27(77) 26(69) 25-26(7) 24(5)
24-25(71) 23(68) 22(55) 22-23(1)
21(51) 21-22(5) 20(46) 20-21(18)
19(66) 18(68) 18-19(1) 17(9)
Več...

Leto objave

2020(42) 2019(91) 2018(164) 2017(190)
2016(192) 2015(233) 2014(232) 2013(226)
2012(248) 2011(253) 2010(237) 2009(284)
2008(282) 2007(154) 2006(20) 2005(4)
2004(1) 2003(1) 2001(2) 2000(3)
1998(5) 1997(11) 1996(3) 1994(6)
1993(4) 1992(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov