O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 65)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

O digitalni preobrazbi in odpadni embalaži

Petra Weingerl, 11.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 1/2018Evropska komisija že dlje časa gradi enotni digitalni trg in usmerja svoje napore v razvijanje in spodbujanje različnih vidikov digitalnega gospodarstva. V tem času je slednje postalo tudi tema vsakodnevnih pogovorov med laiki - tudi tistimi, ki jim nista blizu niti pravo niti digitalna tehnologija. Bitcoini in druge kriptovalute, tehnologija blockchain, geoblocking, umetna inteligenca, robotika, 3D-tiskanje, big data, internet stvari, sodelovalna ekonomija - zdi se, da ni konca novostim na tem področju. Komisija poudarja, da je digitalna preobrazba poslovnih in družbenih sistemov v EU "velikanski" potencial za rast. Pri tem se osredotoča na gospodarsko rast in povezane pozitivne učinke, ne pa tudi na učinke, ki jih ima ta rast na druga področja. Zato se upravičeno postavi vprašanje, ali je digitalno vedno tudi zaželeno. Glede na to, da po podatkih Komisije skoraj polovica prebivalcev EU ni primerno digitalno opismenjena, je jasno, da bo enotni digitalni trg poglobil socialno-tržni konflikt, ki je značilen za v svojih temeljih ekonomsko integracijo, kot je EU. Vendar to ni edino vprašanje, ki je zanimivo v luči socialno-tržnega konflikta v povezavi s spodbujanjem digitalnega gospodarstva. Zanimivo je tudi vprašanje varstva okolja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Evropa

Patricij Maček, 11.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 1/2018 Torek, 19. 12. Evropski trg. Evropska komisija (EK) je predstavila dva zakonodajna predloga, s katerima naj bi podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, olajšala prodajo proizvodov po vsej Evropi ter okrepila nadzor nacionalnih organov in carinskih uradnikov, da se pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Uber je po pravu Unije "navadna" taksi služba

Zoran Skubic, 11.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1/2018Sodelovalna potrošnja (tj. collaborative consumption) oziroma ekonomija delitve (t. i. sharing economy) je ekonomski model, ki ima kljub medijski razvpitosti, ki sta jo v tem desetletju povzročili predvsem multinacionalki Uber in Airbnb, precej dolgo brado. Konec koncev nas na ta model skoraj vsak vikend v skoraj vsakem večjem mestecu spomni - "navadni" bolšji trg. A šele z razvojem prirejenih multifunkcijskih digitalnih platform, ki omogočajo izmenjavo podatkov med uporabniki v "resničnem" času, se je ta model iz zakotnih ulic preselil na borzne tečaje. Pa vendar je v vsaki tovrstni novosti moč najti vrsto pasti. Če na tem mestu povzamem besede generalnega pravobranilca Szpunarja v obravnavani zadevi, pa se zdi, da je Uber kljub vsemu še dodatna posebnost, zlasti zaradi kopice raznovrstnih, še vedno nerazrešenih pravnih vprašanj. Vseeno pa je bilo Sodišče (EU) v nedavnem španskem primeru zaprošeno za precej ozko presojo. Odločiti je moralo "zgolj" o morebitni umestitvi Uberjeve dejavnosti v okvire prava Unije. Šlo je torej predvsem za vprašanje, ali za morebitno ureditev, ki določa Uberjeve pogoje delovanja, veljajo zahteve prava Unije, zlasti v zvezi s svobodo opravljanja storitev, ali pa ta ureditev spada v deljeno pristojnost Unije in držav članic na področju lokalnega prevoza, ki se na ravni Unije (še) ni začela izvajati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Ocenjevanje skladnosti medicinskih pripomočkov

Neža Kompare, 12.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 1/2017Sterilne kirurške obveze so medicinski pripomočki, ki sodijo v razred I in morajo nositi oznako CE. S to oznako proizvajalci medicinskih pripomočkov izjavljajo, da je medicinski pripomoček skladen z nacionalnimi zakonodajnimi zahtevami in predpisi Evropske unije, ki urejajo medicinske pripomočke. V konkretnem primeru je Sodišče EU odločalo, ali mora vzporedni uvoznik takšnega medicinskega pripomočka, ki nosi oznako CE in za katerega je bil opravljen postopek ocenjevanja skladnosti, izvesti ponovno oceno, da se potrdi skladnost informacij, na podlagi katerih je mogoča njegova identifikacija in ki jih na nalepko tega pripomočka doda za njegovo dajanje na trg v državi članici uvoznici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Republika Slovenija in ratifikacija Konvencije o delu v pomorstvu

Suzana Kamenšak, 12.1.2017

Promet in zveze - pomorski in rečni promet

Suzana Kamenšak, Pravna praksa, 1/2017Najpomembnejša mednarodna konvencija s področja pomorskega delovnega prava, ki jo je sprejela Mednarodna organizacija dela (v nadaljevanju MOD), je Konvencija o delu v pomorstvu (v nadaljevanju MLC). Zakaj jo je bilo treba sprejeti in kakšne so njene prednosti? Republika Slovenija jo je na začetku leta 2016 tudi ratificirala in prenesla v nacionalno zakonodajo. Kaj ratifikacija pomeni za našo državo, kakšne so njene pravne posledice, ali so sedaj slovenski pomorščaki bolj varovani kot v preteklosti in koliko koristi ima sploh ratifikacija MLC v praksi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Institucionalna zasnova Evrazijske unije

Iris Štelcar, 12.1.2017

Gospodarski razvoj

Iris Štelcar, Pravna praksa, 1/2017V ustanavljanju mednarodnih organizacij oziroma včlanjevanju v njih države vidijo odlično priložnost za izboljšanje nacionalnega gospodarstva in utrjevanje vezi z državami članicami, po drugi strani pa lahko na ta način računajo na pomoč držav v različnih situacijah, kot denimo na finančno podporo v morebitni krizi. Slovencem je najbolj znana mednarodna organizacija Evropska unija (EU), medtem ko nam je Evrazijska unija (EAU), ki deluje od leta 2015, nekoliko manj znana ali celo neznana. Slednje lahko trdimo na podlagi stanja raziskav na tem področju, saj trenutno ne obstajajo slovenske strokovne monografije in objave, ki bi obravnavale to relativno mlado organizacijo petih držav. Kljub tem dejstvom pa ne smemo zanemariti pomembnosti EAU (tako za EU kot tudi za Slovenijo), ki si kot nova integracija prizadeva k obnovi vpliva, kakršnega je imela nekdanja Sovjetska zveza.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 12.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 1/2017 Sodbe Sodišča 21. december Vstavi izbrisano tabelo Vir: http://curia.europa.eu in http://eur-lex.europa.eu
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Lahki izzivi so zaključeni, ostanejo samo še težki

Blaž Kovač, 12.1.2017

Varstvo človekovih pravic

Blaž Kovač, Pravna praksa, 1/2017Evropsko sodišče za človekove pravice je sredi novembra lani odločilo, da zapre postopek pilotne sodbe glede izbrisanih, kot izhaja iz sodb v zadevi Kurić. Ob tem je zaključilo postopke glede 212 izbrisanih pritožnikov. Navedena odločitev ne pomeni, da je izbris sedaj razrešen, ravno nasprotno. Vsebinska presoja zahtevnih izzivov se s tem šele prične, in sicer četrt stoletja po tej najhujši sistematični kršitvi človekovih pravic s strani naše države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Evropa

Patricij Maček, 12.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 1/2017 Sreda, 21. 12. Zakonodaja proti terorizmu. Evropska komisija je predlagala novo direktivo o inkriminaciji pranja denarja, da bi zagotovila pregon in aretacijo storilcev kaznivih dejanj in teroristov. Ukrep uvaja minimalna pravila za opredelitev kaznivih dejanj in sankci
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Testiranje sestavin kozmetičnih izdelkov na živalih je v nasprotju s pravom Unije

Zoran Skubic, 12.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1/2017Uredba o kozmetičnih izdelkih (Uredba), ki določa pogoje za trženje kozmetičnih izdelkov v Uniji, v členu 18(1)(b) prepoveduje trženje vsakršne kozmetike, če vsebuje sestavine, ki so bile "zaradi izpolnjevanja zahtev te ŠU]redbe" testirane na živalih. Vse lepo in prav. A kot vedno se zaplete pri podrobnostih. V praksi se pri presoji tako pogosto postavlja vprašanje, kako ugotoviti, ali je bilo živalsko testiranje (dejansko) opravljeno (prav) zaradi zahtev Uredbe. Je torej testiranje na živalih na področju kozmetičnih izdelkov po področnem pravu Unije res a priori prepovedano?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Se za valutno zamenjavo bitcoinov lahko obračuna DDV?

Zoran Skubic, 7.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1/2016Bitcoin kot spletna "supervaluta" v pravnem prometu postaja vse pomembnejša. Zanj je značilna (pre)velika likvidnost, praktično neobstoječi transakcijski stroški in visoka raven vsakršnega tveganja, povezanega z virtualnimi valutami, tudi tistega pravnega. Pa vendar, vsaj de facto je to že nekaj časa "denar" v pravem pomenu besede, kar je dejstvo, ki ga ni moglo zaobiti niti pravo EU. Sodišče EU je tako v eni svojih nedavnih odločitev presojalo vprašanje, ali se za menjavo običajnih valut v bitcoine (in obratno) v luči Direktive 2006/112/ES o davku na dodano vrednost (DDV) lahko obračuna pripadajoči davek. Pri tem pa se je moralo najprej izreči o pravnem statusu bitcoina: ali gre zgolj za "premoženje" v širšem pomenu besede, vrednostni papir par excellence ali pa ga je mogoče šteti za valuto tudi de iure.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 7.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2016Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Evropa

Irena Vovk, 7.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2016 Ponedeljek, 14. 12. Globalni akcijski načrt. EU je odigrala ključno vlogo pri pogajanjih o zgodovinskem podnebnem sporazumu, ki ga je 12. decembra v Parizu sklenilo 195 držav. Ambiciozni in uravnoteženi sporazum, ki je prvi velik mednarodni dogovor v 21. stoletju, vsebuje g
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Samomor med policijskim pridržanjem

Lena Šutanovac, 7.1.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 1/2016"Francoska policija v mestu Loire je posegla po skrajnih ukrepih in začela streljati plastične naboje in solzivec v izgrednike, ki že več kot tri dni množično protestirajo. Številni mladi so se zbrali po tem, ko so se razširile novice, da je 21-letnik umrl med prestajanjem policijskega pridržanja. Čeprav vsa poročila nakazujejo na samomor, javnost temu ne verjame in nasprotuje ravnanju lokalnih policistov." Take novice so polnile strani francoskih in mednarodnih medijev leta 2009, ko je 21-letnik umrl zaradi posledic poskusa samomora v policijski celici. Šest let pozneje se zgodba zaključuje z epilogom na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Ali je ostarela mati jedro družine njene odrasle hčerke?

Nika Skvarča, 8.1.2015

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 1/2015Včasih se razumnost strasbourških sodnikov prelevi v nekaj, kar je najlažje opisati z besedo formalizem. Res je sicer, da je dajanje vsebine abstraktnim pravnim izrazom vse prej kot preprosto delo. Toda ko se med presojanjem naleti na ovire, je zatekanje k obliki (in s tem zanemarjanje vsebine) precej vprašljiv izhod v sili. V predstavljeni zadevi se je sedmerici sodnikov zataknilo pri opredelitvi pojmov, kot so "običajne čustvene vezi", "jedro družine" in "družinsko življenje". Tako po mnenju večine sodnikov ostarele matere ni mogoče šteti za jedro družine njene odrasle hčerke, za njuno razmerje se tudi ne bi dalo reči, da presega običajne čustvene vezi, kar torej pomeni, da njunega odnosa ni mogoče subsumirati pod pojem družinskega življenja. Zato jo z veliko formalizma pošiljajo nazaj tja, od koder je betežna gospa Senchishak prišla - v Rusijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Ročna zavora Sodišča EU pri pristopanju EU k EKČP

dr. Janja Hojnik, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 1/2015Sodišče EU je nedavno v postopku pristopanja EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) na presenečenje mnogih vnovič potegnilo ročno zavoro. Večino razlogov za zavrnitev osnutka sporazuma o pristopu prevevajo argumenti avtonomnosti prava EU, zaradi katere bi EU po oceni Sodišča morala imeti bolj specifičen položaj med pogodbenicami EKČP, kot ga predvideva osnutek sporazuma. A zelo negotovo je, ali bi v tako specifičen položaj EU privolile tiste članice Sveta Evrope, ki niso tudi članice EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Evropa

Irena Vovk, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2015 Torek, 16. 12. Stroški dela. Po podatkih Eurostata so povprečni stroški dela na uro v celotnem gospodarstvu (razen kmetijstva in javne uprave) leta 2012 v vsej EU znašali 24,2 evra, v evrskem območju pa 29,3 evra. Med državami članicami so velike razlike, od 3,4 evra v Bolg
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Evropa kot misel, Evropa kot kamen?

Tomaž Pavčnik, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 1/2015Prvega januarja 1986 sta se Evropski uniji pridružili Španija in Portugalska. Istega leta je v izvirniku izšel Saramagov roman Kameni splav (A jangada de pedra), ki ga od minulega leta naposled lahko beremo tudi v slovenskem prevodu. V njem je zdaj že pokojni nobelovec (tako kot v Eseju o slepoti) uporabil znan in učinkovit literarni prijem. V izhodišče stvarnega sveta vneseš eno samo, a neizmerno pomembno fikcijsko predpostavko. To omogoča, da se roman nato razvija v skladu z nam znanimi, torej resničnimi naravoslovnimi in družboslovnimi zakonitostmi, a je učinek tako za avtorja kot tudi za bralca umetniško prvovrsten. Zadene nas njegova odpiljena fikcijska prvina, hkrati pa nam močneje, a povsem verodostojno govori o sodobnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Tudi človeški zarodek je lahko patentiran kot izum na podlagi prava EU

Zoran Skubic, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1/2015Tendence po uporabi človeškega tkiva v industrijske in "tržne" namene so stare najmanj toliko kot ugotovitev, da je mogoče posamezno telo uporabiti tudi kot kompendij "rezervnih delov" za zdravljenje sicer neozdravljivih bolezni ali stanj drugih posameznikov. Komercialno izkoriščanje in "tržno obnašanje" namreč načeloma ne poznata morale. Produkt je produkt, surovina pač - surovina. Zato je naloga prava, da določi meje, upoštevajoč sorazmerno vse relevantne interese, tendence, pravice, dolžnosti in koristi. Seveda na primeren način tudi etiko in moralo. Včasih (pogosto) pa se zaplete že pri sami definiciji. Tako je lahko vprašanje že, kaj je pravzaprav življenje. Nikjer se mnenja posameznih strok ne krešejo bolj kot prav pri vprašanju človeškega zarodka. Kdaj je zarodek življenje, je še vedno nerešena dilema. Nedavna odločitev Sodišča (EU) pa k temu dodaja, da tkiva, ki se organsko ne more razviti v človeka, v luči Direktive 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov ni mogoče šteti za "zarodek", zato ga je mogoče celo patentirati kot izum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Pristojnost, položaj in zmožnosti konkurenčnopravnih organov

Janja Čevriz, 8.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Čevriz, Pravna praksa, 1/2015Splošno sodišče EU je s sodbo z dne 17. decembra v zadevi Si.mobil telekomunikacijske zadeve, d. d., proti Evropski komisiji potrdilo sklep Evropske komisije, v katerem je ta menila, da je primer zoper tedanjo družbo Mobitel, d. d., že obravnaval tedanji slovenski Urad za varstvo konkurence ter Si.mobilovo pritožbo zavrgel. Gre za prvo sodbo, v kateri je Sodišče EU presojalo zavrženje pritožbe po 13. členu Uredbe 1/2003.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Zadeva Pelati: Vrhovno sodišče RS pravu EU priznalo polno učinkovitost

Nika Hudej, 9.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nika Hudej, Pravna praksa, 1/2014Slovenska sodišča so po skoraj desetih letih članstva Slovenije v EU še vedno deležna kritike, da se premalo zavedajo svoje odgovornosti za izvajanje, uveljavitev in spoštovanje prava EU oziroma da so pri njegovi uporabi preveč zadržana. Marsikatera kritika je upravičena, saj so kljub številnim primerom, v katerih je zaradi čezmejnega elementa treba uporabiti pravo EU, odločitve, v katerih bi slovenska sodišča pokazala, da se zavedajo svojih dolžnosti v zvezi s pravilno uporabo prava EU, še vedno redke. V sodni praksi so pogosti primeri, v katerih sodišče bodisi brez obrazložitve ali pa z neupravičenim sklicevanjem na doktrino acte clair zavrne predlog strank za predložitev vprašanja za predhodno odločanje Sodišču EU. Vendar pa je v zadnjem času vsekakor mogoče opaziti, da dovzetnost rednih sodišč za vprašanja pravilne uporabe prava EU narašča, kar dokazuje tudi nedavno sprejeta odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 18/2013 z dne 19. septembra 2013, bolj znana kot zadeva Pelati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Vlaganje pritožb na ESČP po 1. januarju 2014

Maja Smrkolj, 9.1.2014

Varstvo človekovih pravic

Maja Smrkolj, Pravna praksa, 1/2014S prvim januarjem 2014 se začne uporabljati spremenjeni 47. člen Poslovnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki določa strožje zahteve glede formalnosti pri vlaganju pritožb na ESČP, na katere je treba opozoriti pritožnike in njihove zastopnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 9.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2014
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Evropa

Irena Vovk, 9.1.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 1/2014Torek, 17. 12. Inflacija. Po podatkih Eurostata se je inflacija na letni ravni novembra 2013 v evrskem območju v primerjavi z oktobrom povečala z 0,7 na 0,9 odstotka, v vsej EU pa se je na letni ravni novembra v primerjavi z oktobrom povečala z 0,9 na 1 odstotek. Najnižjo letno stopnjo infla
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 1

Leto objave

2018(3) 2017(7) 2016(4) 2015(7)
2014(7) 2013(5) 2012(5) 2011(6)
2010(3) 2009(5) 2008(9) 2007(2)
1998(1) 1996(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A BC ĆČ DĐE F GH I JK L M NOP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov