O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 68)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zunanji videz nepristranskosti sojenja in objektivna utemeljitev pristranskosti sodnika

Alenka Antloga, 29.8.2019

Sodišča, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 32/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Matka Škrlja odločil, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Pritožnik je zatrjeval, da mu v postopku sodnega varstva zoper izdano obvestilo o prometnih prekrških ni sodilo nepristransko sodišče. Sodnik se je namreč v drugem prekrškovnem postopku zgolj nekaj dni po sprejeti odločitvi v predmetnem postopku in na zahtevo pritožnika strinjal s svojo izločitvijo zaradi pristranskosti do pritožnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Kršitev pravice do družinskega življenja zaradi nezadostne aktivnosti države pri vzpostavitvi stikov z otroki

Alenka Antloga, 18.7.2019

Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 28-29/2019Pritožnik je zatrjeval kršitev pravic iz 6. in 8. člena EKČP zaradi prekinitve stikov med njim in otroki na podlagi odločitve sodišča. Z materjo otrok M je imel trojčke. Novembra 2002 sta pritožnik in M na centru za socialno delo (center) sklenila dogovor glede stikov, ki naj bi potekali dvakrat tedensko in med počitnicami. Prvostopenjsko sodišče je leta 2003 odločilo o razvezi zakonske zveze in dodelilo otroke v varstvo in vzgojo M.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pomen (komentarja) ustave

dr. Matej Avbelj, 9.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 17-18/2019Tudi s temi besedami smo na Novi univerzi v nadvse ugledni družbi predsednikov republike, ustavnega in vrhovnega sodišča pred kratkim izrekli dobrodošlico novi, vsebinsko in oblikovno posodobljeni verziji Komentarja Ustave Republike Slovenije. Gre za besede, ki jih je že zdavnaj v zadevi McCulloch v. Maryland zapisal tedanji predsednik ameriškega Vrhovnega sodišča John Marshall. Z njimi je želel izpostaviti posebnost, pravzaprav edinstvenost ustave v primerjavi z vsemi drugimi pravnimi akti neke države. Želel je poudariti, da je ustava pravni akt, ki ima za ustavno urejeno politično skupnost poseben pomen. Tega se v Sloveniji pogosto premalo zavedamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Odgovornost države za preiskavo vzroka smrti pri hospitalizaciji brez privolitve

Alenka Antloga, 21.2.2019

Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 8/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnice Frančiške Štefančič, ki je zatrjevala, da je Slovenija odgovorna za smrt njenega sina zaradi ravnanja policije in medicinskega osebja pri hospitalizaciji brez privolitve, odločil, da je prišlo do kršitve 2. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Odgovornost za pošteno sojenje

dr. Matej Avbelj, 22.11.2018

Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45-46/2018Pravni škandal ob spletnem sporočilu Vrhovnega sodišča v zvezi z nespoštovanjem neprepričljivih sodb ESČP je že skorajda utonil v pozabo. Kot je značilno za Slovenijo, je zadovoljiv epilog izostal. In to kljub neznačilni enotnosti pravne stroke in celo politike, ki sta družno obsodili ravnanje Vrhovnega sodišča. Še več, razprava na parlamentarnem odboru za pravosodje je tudi jasno sporočila, da je za objavo odgovoren predsednik Vrhovnega sodišča. Kljub vsemu omenjenemu in stališču pomembnega dela vrhovnih sodnikov, da je izgubil njihovo zaupanje in bi moral odstopiti, je predsednik Vrhovnega sodišča vztrajal, da je šlo zgolj za nerodno tiskovno sporočilo; da ni šlo za pravni zdrs in da je način objave tega po večinskem mnenju protiustavnega sporočila pač stvar internega delovanja Vrhovnega sodišča. Tudi prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Izguba procesne sposobnosti stečajnega dolžnika in pravica stečajnega upravitelja do zastopanja

Alenka Antloga, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 16-17/2018Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je soglasno odločil, da če je bila zavržena pritožba zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, ki jo je vložil odvetnik, ki ni bil pooblaščen s strani stečajnega upravitelja, je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Ustavnopravni NE! - novemu poskusu lomastenja po ustavi

Avbelj Matej, Toplak Jurij, Teršek Andraž, 29.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matej Avbelj, dr. Jurij Toplak, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 12-13/2018Ustavni zakon, ki ga želi sprejeti slovenska parlamentarna strankarska politika je nov primer državniško in ustavnopravno popolnoma napačnega pristopa. Predlog ni združljiv s temeljnimi postulati slovenske ustave, predvsem zasebno lastnino, svobodno gospodarsko pobudo, mejo med oblastvenim in zasebnim, sistemom zavor in ravnovesij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Pravica do izvedbe dokazov kot del poštenega sojenja

Alenka Antloga, 22.3.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 11/2018Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Marina Poropata soglasno odločil, da je prišlo do kršitve prvega odstavka in d. točke tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Javna obsodba - fizičnega - nasilja nad sodnikom VS

Teršek Andraž, Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 21.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 49-50/2017Podpisani smo bili med naslovniki spodnjega pisma. Njegova vsebina govori sama zase. A jo spodaj naslavljava tudi s svojo izjavo - protestno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Vladavina prava v primežu boja za moč

Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič, Pravna praksa, 47/2017Vladavina prava skoraj trideset let po demokratizaciji v srednji in vzhodni Evropi še vedno ni zaživela v polni meri. Še vedno je predmet vsakokratnih interesov "nouveau riche" tranzicijskih elit, ki jo razlagajo kot varstvo svojih zasebnih, prepogosto finančnih, interesov. Institucije Evropske unije in Sveta Evrope so ob vstopu držav srednje in vzhodne Evrope pričakovale, da bodo lahko svoje liberalne vrednote enostavno preslikale v institucije tamkajšnjih novonastalih liberalnih demokracij. A kot nazorno kažejo dogodkih zadnjih let, so podcenjevale moč in predvsem odpor lokalnih elit zoper liberalne vrednote, kot so vladavina prava in varstvo človekovih pravic. Kakšen je torej vpliv evropskih institucij na vladavino prava v srednji in vzhodni Evropi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Dvojna zloraba prava

Avbelj Matej, Teršek Andraž, Toplak Jurij, 7.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 47/2017 Kršitev ustavnosti in teptanje ustavne demokracije v državnem zboru Pred dnevi smo trije profesorji ustavnega prava javno opozorili, da v ustavni demokraciji večina poslancev, ki po preštetju predstavlja 2/3 poslancev v parlamentu, že samo in zgolj zato, ker pač gre za 2/3
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Pitna voda: ustavna prepoved in ne pravica

dr. Matej Avbelj, 24.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45-46/2016Rad pijem vodo, a še bolj mi je pri srcu pivo. Tisto ta pitno in ne nujno slovensko. Dolžnost pitja piva slovenskih proizvajalcev ne obstaja. Zato, ker piva še ni v Ustavi. Pravica do pitne vode pa je. Od prejšnjega tedna. In nad tem novim ustavnopravnim dosežkom slovenske politike in stroke je navdušena vesoljna Slovenija. Kako tudi ne? Pri vpisovanju pitne vode v ustavo smo vendar del evropske in svetovne avantgarde. Na to moramo biti nadvse ponosni. Zato tudi ne čudi, da ni bilo praktično nikogar, razen prof. dr. Marka Kambiča, ki bi si javno drznil biti proti. Ne proti pitni vodi, temveč proti njenemu vpisu v Ustavo. S tem uvodnikom se mu pridružujem iz vsaj petih razlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Populizem in ustavna demokracija

dr. Matej Avbelj, 10.3.2016

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 10/2016Da kriza rodi demagoge in populiste, je dobro znano. Pa vendar nas je tokratni izbruh populizma spet ujel povsem nepripravljene. Pri čemer z besedico "nas" ne zajemam zgolj Slovenije, niti ne samo Evropske unije, temveč je treba z njo opisati vse tisto, kar je podčrtano s skupnim imenovalcem: razviti Zahod. Populizem je danes institucionalizirana grožnja ustavni demokraciji kot vsoti demokracije in vladavine prava. Kako se bomo spopadli z njim?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Bliskovita nezakonita uvedba nadzora tržnega inšpektorata na podlagi anonimne telefonske prijave

mag. Janko Arah, 3.3.2016

Uprava

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 9/2016Iz poslovnih poročil Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (TIRS) za posamezna leta je razvidno, da ta državni organ posega v društva na podlagi zakonov, ki mu stvarne pristojnosti za nadzor ne podeljujejo. Tako je na primer na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT) v času od 1. januarja 2014 do 31. marca 2015 opravil kar 47 pregledov pri društvih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

(Ne)pristojnost Tržnega inšpektorata za nadzor v društvu

mag. Janko Arah, 19.11.2015

Uprava

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 45-46/2015Zakon o tržni inšpekciji (ZTI) določa, da tržni inšpektorat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja trgovine, obrti, storitev, cen, meril, kakovosti blaga, varstva potrošnikov in varstva konkurence (1. člen). Če inšpektor pri opravljanju nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, izvajanje katerega nadzoruje, mora z odločbo odrediti odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti (prvi stavek 13. člena).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Tržni inšpektorat ni upravičen do zaupnih bančnih podatkov na podlagi ZIN

mag. Janko Arah, 30.9.2015

Uprava

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 38/2015Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je banki novembra in decembra 2014 poslal štiri zaprosila za dostavo izpiskov prometa na transakcijskem računu društva. Nobenega zaprosila ni posebej utemeljil, le v prvem je navedel, da zoper društvo vodi "upravni postopek" in da mu mora banka na podlagi 19. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) posredovati zahtevano dokumentacijo. Banka je vsem zaprosilom nemudoma ugodila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Žvižganje rakom

dr. Matej Avbelj, 5.3.2015

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2015V zadevi, ki je nekoč medijsko burila duhove, danes pa skoraj ne obstaja več, je prišlo do novega vznemirljivega razvoja dogodkov. Po poročanju nekaterih medijev se je pojavil t. i. žvižgač, ki že ve, kakšna bo končna odločitev Ustavnega sodišča. To naj bi v zadevi Patria, o kateri bo govor v nadaljevanju, našlo salomonsko rešitev. Ustavni pritožbi prvoobsojenega naj bi ugodilo tako, da bi iz razloga pristranskosti predsednika Vrhovnega sodišča razveljavilo njegovo odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti, druge akte, vključno s pravnomočno sodbo, pa naj bi pustilo nedotaknjene ter zadevo poslalo v ponovno odločanje Vrhovnemu sodišču. Ker me anonimno žvižganje ni nikdar zanimalo, kot učitelja prava pa me po naravi stvari skrbi, da naša pravna država ne bi šla dokončno rakom žvižgat, bom v tem prispevku analiziral, ali Ustavno sodišče v skladu s svojo ustaljeno sodno prakso in minimalnimi standardi varstva človekovih pravic napovedano salomonsko rešitev sploh sme sprejeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Zdravstveno stanje zapornika in obveznosti države

Katarina Zidar Al Mutairi, 13.3.2014

Človekove pravice

Katarina Zidar-Al-Mutairi, Pravna praksa, 10/2014Kdaj pripor ali prestajanje zaporne kazni povzroča zaporniku take fizične in psihološke posledice, da ga ni mogoče več šteti za skladnega s 3. členom (prepoved mučenja) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)? To vprašanje je v večini primerov, ki jih obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), usmerjeno v preučevanje ustreznosti razmer v zaporu. Ob tem, ko mora vsak zapor zagotoviti neki sprejemljiv življenjski standard v smislu prostorskih, higienskih in zdravstvenih razmer, pa osebne okoliščine nekaterih zapornikov vendarle zahtevajo več kot to. Da bi pripor oziroma izvrševanje zaporne kazni ne preseglo dopustne mere "trpljenja", ki je neizogibno povezana z odvzemom prostosti in zapornim režimom, so pogosto potrebni posebni ukrepi (zdravljenje, prilagoditev bivanjskih razmer itd.), namenjeni oskrbi bolnih ali drugače ranljivih zapornikov. Kot priča nedavna sodba ESČP v zadevi Contrada (št. 2) proti Italiji, pa v nekaterih primerih bolnih in ostarelih zapornikov že sam zaporni režim pomeni nedopusten poseg v pravice, varovane s 3. členom. V teh primerih je lahko edini način, da se zavarujejo pravice iz 3. člena, dopustitev alternativne oblike izvrševanja kazni ali njena prekinitev oziroma odložitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Obsojeni Božiček

dr. Matej Avbelj, 5.9.2013

Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 34/2013Nedavno tega sem kramljal s kolegom iz gimnazijskih časov, za katerega je že tedaj veljala javna tajna, da rad leta za tujimi krili, za katerih razvajanje mu ni škoda nobenega evra. Pripovedoval mi je, ves razžaljen, kako je pred kratkim v družbi njegovih kolegov popolnoma iz konteksta (brez kakršnegakoli pojasnila, nagovora ali vprašanja) k njemu pristopila njegova žena in mu pribila, da ima dovolj njegovega nenehnega laganja in zapravljanja družinskih prihrankov ter da si zato lahko kar iz glave izbije, da bi bila z njim še kdaj intimna. Ves ogorčen mi je dejal, da bi jo najraje tožil po 158. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) zaradi kaznivega dejanja razžalitve. V navalu krohota sem mu to odsvetoval, češ da se mu bodo še krave smejale. Kmalu zatem pa mi je v roke prišel Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 15366/2011 v zadevi Furlan. Ko sem ga prebral, sem spoznal, da sem kolegu očitno napačno svetoval. Poglejmo zakaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Namesto praznine: vsebinski liberalizem

dr. Matej Avbelj, 9.5.2013

Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 18/2013Pred kratkim smo se bralci Pravne prakse lahko seznanili z zanimivo izmenjavo mnenj, ki jo je sprožilo še bolj zanimivo predavanje prof. Weilerja na PF Univerze v Ljubljani o stanju in statusu svobode vere in vesti v Evropi. V svojem prispevku želim pojasniti, zakaj je bila zadeva Lautsi proti Italiji, ki tiči v jedru omenjene izmenjave mnenj, z evropskega vidika t. i. lahek primer in kakšne filozofske ter ustavnopravne sklepe lahko na njeni osnovi potegnemo v kontekstu urejanja podobnih vprašanj v Republiki Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Konec ali začetek slovenskega ustavnega prava?

dr. Matej Avbelj, 10.1.2013

Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 1/2013Ustavno sodišče je v odločbi št. U-II-12-23 in U-II-2/12-22 z dne 17. decembra 2012 odločilo, da bi z odložitvijo uveljavitve t. i. zakonov o državnem holdingu in slabi banki nastale protiustavne posledice, in je zato referenduma o teh zakonih prepovedalo. To je sprožilo pravi vihar v kozarcu pravniške in medijske vode. V tem prispevku želim predstaviti svoje stališče do omenjene odločbe in tudi do interpretativnih odzivov nanjo. Le oboje skupaj namreč tvori ustavnopravno celoto zadevne sodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Ustavnopravne posledice razpusta Državnega zbora

dr. Matej Avbelj, 17.5.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2012Čeprav v delu strokovne javnosti prevladuje prepričanje, da je slovensko ustavno pravo že tako zasičeno, da Ustavno sodišče pravzaprav ne more več izdati nobene zanimive ali pomembne sodbe, praksa kaže, da vendarle ni tako. Konec aprila je Ustavno sodišče v zadevi U-I-23/12 odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Kakšne ustavnopravne posledice ima razpust Državnega zbora?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pravica do vode

Gašper Adamič, 26.4.2012

Človekove pravice

Gašper Adamič, Pravna praksa, 16-17/2012Pravica do vode je človekova pravica, čeprav je nobena listina pravic ne omenja izrecno. Na prvi pogled se zdi, da so listine človekovih pravic nanjo pozabile, toda pravica do vode je tako temeljna in nepogrešljiva, da brez nje ni mogoče zagotoviti cele vrste drugih temeljnih pravic, od človekovega dostojanstva in nedotakljivosti njegovega življenja do posebnega varstva otrok, pravice ljudi do zdravega življenjskega okolja in drugih temeljnih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Zgodovinska odločitev Ustavnega sodišča

dr. Matej Avbelj, 14.10.2011

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 39-40/2011V Republiki Sloveniji oblastni organi ne smejo poimenovati javnih objektov, na primer ulic ali cest, po osebah, ki simbolizirajo totalitarne režime. To jim prepoveduje Ustava, konkretno njena vrhovna vrednota človekovega dostojanstva. Tako je presodilo Ustavno sodišče v zadevi U-I-109/10-11 z dne 26. septembra 2011, s katero je odpravilo 2. člen Odloka mestne občine Ljubljana o poimenovanju ceste po Josipu Brozu Titu. Ta sodba je ena najpomembnejših odločitev Ustavnega sodišča v vsej njegovi zgodovini. Njena obrazložitev je hkrati: primer dobre ustavnosodne strategije, saj zelo zanimivo prikazuje javno izraženi nepopoln teoretičen sporazum sodnikov in, kar ni nepomembno, pušča odprta nekatera bistvena ustavnopravna in epistemološko-hermenevtična vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Ustavne dileme ob glasovanju o zaupnici vladi

Matej Avbelj, 8.9.2011

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 34/2011Ustavno pravo je najzanimivejše, ko besedilo Ustave ne podaja določnega in enoznačnega odgovora na neko pereče, aktualno vprašanje. Če se tako vprašanje postavi v skrajno pregretem političnem ozračju in se nanaša na nekaj, pričakovali bi, tako samoumevnega, kot je potrebna večina za izglasovanje zaupnice vladi, pa ustavno pravo po vrhu vsega postane še razburljivo. Prav to se nam je v teh dneh zgodilo v Sloveniji.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(1) 47(2) 45(1)
45-46(3) 43-44(1) 41-42(2) 39-40(1)
38(2) 38-39(1) 36(1) 35(2)
34(3) 33(1) 32(2) 31(1)
29-30(1) 28-29(2) 27-28(1) 25-26(1)
23(1) 22(2) 20(1) 19(2)
18(3) 17-18(1) 16(1) 16-17(3)
14(1) 13(5) 12-13(1) 11(1)
10(2) 10-11(2) 9(3) 8(2)
6(2) 2(2) 1(3)

Leto objave

2019(4) 2018(4) 2017(3) 2016(3)
2015(3) 2014(1) 2013(3) 2012(2)
2011(5) 2009(4) 2008(1) 2007(4)
2006(7) 2005(9) 2004(6) 2003(2)
2002(3) 2001(1) 1998(1) 1997(1)
1995(1)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov